Bodo morale biti pokojnine že čez dve leti nižje?
darja, ponedeljek, 17. november 2008Glede na to, da se v Sloveniji ljudje večinoma upokojijo, čim dosežejo mininalno starost in ne čakajo na polno pokojninsko dobo, rezultati študije, ki sta jo naredili izvedenki Inštituta za ekonomska raziskovanja v Ljubljani Nada Stropnik in Nataša Kump, niso spodbudni. Delež državljanov, starih med 55 in 64 let, ki so zaposleni, je v Sloveniji z dobrimi 30 odstotki med najnižjimi v EU. Slovenija je tudi članica, EU, ki ima z 59,6 leta najnižjo povprečno starost, ko se njeni državljani upokojijo. Hkrati pa je Slovenija med štirimi članicami EU, ki jim zaradi staranja prebivalstva grozijo največje težave pri zagotavljanju denarja za pokojnine, navajata v svoji študiji Nada Stropnik in Nataša Kump.
Objavljeno pod nt, slovenija |
|
| 2 odziva »
Recesija! Kako ukrepati hitro, a ne brezglavo?
jože p. damijan, ponedeljek, 17. november 2008Finančni trgi so zbegani, vlade pa bezljajo vsaka s svojim “reševalnim” paketom. Kdor prej pride, pobere koristi, takoj naslednji na vrsti dobi še kako drobtinico, vsi ostali pa lahko samo še žalostno gledajo. Gre za “beggar-your-neighbour” nacionalne politike, ki jih poznamo iz obdobja po svetovni gospodarski depresiji 1929-1933. Zanje je bilo značilno, da so se države ena za drugo zaprle, uvedle visoke uvozne carine, omejile odliv “deviz” v tujino ter izvajale konkurenčne devalvacije svojih nacionalnih valut, da bi vsaj hipno povečale konkurenčnost svojega izvoza. Seveda so prizadete države na drugi strani povrnile z enakim. Devalvacija nacionalne valute pet- ali šestkrat letno je bilo nekaj običajnega. Kaj je sledilo, vemo: obseg svetovne trgovine se je od leta 1929 do 1933 skrčil s 3 milijard tedanjih dolarjev na manj kot 1 milijardo. Sledila je rekordna brezposelnost, politični prevrati, vzpon nacionalizma, nacizma, fašizma ter največja morija v zgodovini človeštva.
Objavljeno pod nt, gospodarstvo, slovenija |
|
| 2 odziva »
Stranišče - za milijone ljudi smrtonosna ‘obrobnost’
vojko, ponedeljek, 17. november 2008Stranišče je poleg naprave za vzdrževanje telesne pripravljenosti, spalnice in hladilnika najpomembnejši del opreme, ki jo bodo iz vesoljskega raketoplana Endeavour, izstreljenega v petek, pretovorili v mednarodno vesoljsko postajo. ISS, na kateri naj bi v prihodnje v povprečju bivalo šest namesto dosedanjih treh ljudi, bo tako imela dve stranišči. Ravno pravočasno, pred svetovnih dnevom stranišč, ki bo v sredo.
Objavljeno pod k, zdravje in okolje |
|
| ni odzivov »
Recikliranje odpadkov - priložnost za nova delovna mesta
darja, ponedeljek, 17. november 2008Ne s starimi metodami iz časa industrijske revolucije, ampak z razvojem novih tehnologij, inovativnih izdelkov in procesov se je treba lotiti iskanja rešitev iz sedanje gospodarske krize. Na tak način je treba zagotoviti povpraševanje, trge, nova naročila za podjetja in delovna mesta za državljane, pravi predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso. Te njegove besede, ki se nanašajo predvsem na razvoj novih tehnologij, procesov in energentov za uresničitev zavez v okviru boja proti podnebnim spremembam, bi vsekakor morala vzeti resno tudi nova slovenska vlada.
Objavljeno pod zdravje in okolje, gospodarstvo |
|
| 2 odziva »
Vmesno poročilo od 10. do 15. novembra
milan, nedelja, 16. november 2008 V agoniji
Ljudmila Novak je na sobotnem predčasnem volilnem kongresu kot edina kandidatka s prepričljivo večino postala predsednica Nove Slovenije, vendar ne pozabimo na 28 neveljavnih glasovnic. So glas tistih, ki vedo, da ne gre za resno prenovo stranke, temveč za kratkotrajne kozmetične popravke. Novo vodstvo stranke, ki je slovenski verniki na zadnjih volitvah niso prepoznali kot zaupanja vredne, ne ve, da je NSi s tem še daleč od prave prenove in morebitnega ponovnega vzpona na slovenski politični sceni. Jožef Horvat, Anton Kokalj, Marjetka Uhan in Mojca Kucler Dolinar so lahko pošteni ljudje, ki se bodo obujanja političnega mrtveca lotili z najboljšimi nameni, lahko celo iskreno verjamejo, da bodo že na evropskih volitvah dobili 15 odstotkov glasov. Zagotovo pa to niso ljudje, ki bi lahko Novo Slovenijo pripeljali nazaj v parlament. Tudi večni nezadovoljnež v stranki Franc Vovk, ki je v soboto umaknil svojo kandidaturo, seveda ni pravi. Kljub temu pa je dobro, da ga imajo, saj je med redkimi v stranki, ki si upa vsaj odkrito spregovoriti.
Objavljeno pod slovenija |
|
| ni odzivov »
Prejeto: Poziv ob znižanju sredstev za revijo Dialogi
admin, nedelja, 16. november 2008Poziv javnosti, mestnemu svetu in županu mestne občine Maribor,
da v rebalansu proračuna MOM za leti 2008 in 2009 za sofinanciranje revije Dialogi, ki jo izdaja Založba Aristej, nameni dodatna sredstva, ki bodo najmanj povrnila v sprejetem proračunu odvzetih 40 odstotkov glede na leto 2007 ter upoštevala stopnjo inflacije.
Spoštovani!
V preteklem mesecu nas je dosegla zaskrbljujoča vest o znatnem zmanjšanju proračunske postavke Mestne občine Maribor za založniško dejavnost – in posledično za revijo Dialogi. Glede na rezultate letošnjega razpisa naj bi bilo reviji dodeljeno kar 40 % manj sredstev oz. 11.049 EUR manj v primerjavi z lanskim letom. Dodeljena sredstva tako ustrezajo (realni!) vsoti, ki so jo Dialogi prejemali med leti 1996 in 1997.
Kot sodelavci revije, bralci in intelektualna javnost na tovrstno drastično klestenje sredstev preprosto ne moremo pristati, saj kaže na pišmevuhovski odnos oblastnih struktur ne le do kulture same, marveč tudi do lastne (mestne) identitete. Prav zato na takšen odnos ne bi smel pristati noben posameznik, ki odloča o proračunu, in posledično o viziji prostora in družbe, v kateri živi.
Dialogi so resda polovično financirani tudi s strani Ministrstva za kulturo, vendar so svojo glavno vlogo odigrali na ravni povezovanja med „lokalnim“ in „državnim“. Dialogi, ki so eden najstarejših kulturnih programov v Mariboru, so zlasti v obdobju, ko je njihovo izdajanje prevzela založba Aristej, postali revija, ki je ohranjala prepoznavno mariborsko identiteto, a jo vraščala v splošnejše téme in projekte ter se usidrala kot ena izmed nenadomestljivih revij z vseslovenskim pomenom.
Zlasti v zadnjih letih so Dialogi zato pridobili in znatno razširili kar najbolj širok krog sodelavcev iz vse Slovenije – in še posebej hvalevredno je, da gre za mlade in ambiciozne sodelavce. Kljub tematski osredotočenosti na enoten fokus posamičnih številk, so tudi vsebinsko zastavili izrazito širok kulturni spekter, ki sega vse od objavljanja izvirnega leposlovja, preko kritiške refleksije, pa vse do znanstvenih razprav. Ob posamičnih tematskih blokih, namenjenih aktualnim družbenim vprašanjem, so prav znanstvene in esejistične razprave tisto torišče, v katerih je revija dosegla največji in najhitrejši razvoj, saj so Dialogi v večini kriterijev že dosegli standarde strokovnih znanstvenih revij.
Zato ne čudi, da so Dialogi vključeni v vsaj dve pomembni evropski in svetovni mreži oziroma bazi – v mrežo Eurozine, to je, kulturni forum, ki združuje evropske revije; predvsem pa v ameriško bazo MLA (Modern Language Association), ki velja za najpomembnejšo znanstveno bazo s področja jezikovnega in književnega raziskovanja.
Ob tem je skorajda odveč omeniti, da so Dialogi tudi druga najstarejša izhajajoča slovenska revija!
Najmanj čudno je tradicionalnemu in obenem razvijajočemu se mediju, kot je revija Dialogi, sredstva zmanjševati, saj kaže na temeljno nerazumevanje vloge intelektualnega tiska v družbi, pa tudi na temeljno nerazumevanje družbe znanja, ki jo tako radi vsi poudarjamo, ko gre za nabiranje političnih točk. In nenazadnje, z zmanjševanjem sredstev tistim programom Mestne občine Maribor, ki so ime mesta in občine že uspešno uveljavili v Sloveniji in tudi v širšem kulturnem okolišu, Mestna občina Maribor hote ali nehote sama pritrjuje tistim kritikom, ki so ji očitali nedoraslost in neustreznost za kandidaturo za evropsko kulturno prestolnico. Hkrati pa svojo lastno kulturo in identiteto radikalno omejuje na status province. Ne eno ne drugo ji ne more biti v ponos.
Objavljeno pod k, kultura in šolstvo, slovenija |
|
| ni odzivov »
Voditelji G20 so se dogovorili za dogovor finančnih ministrov
darja, nedelja, 16. november 2008Svetovni finančni sistem potrebuje temeljito reformo, so se dogovorili voditelji 20 najbolj razvitih in razvijajočih se držav v Washingtonu. Strinjali so se, da noben finančni instrument ne sme ostati zunaj regulacije in nadzora, finančne institucije bodo v prihodnje morale vse naložbe prikazati v svojih bilancah, banke pa bodo morale za rizične produkte, če jih bodo ponujale, zagotoviti ustrezno jamstvo z lastnim kapitalom.





