<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><!-- generator="wordpress/wordpress-mu-1.2.3-2.2.1" -->
<rss version="2.0" 
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/">
<channel>
	<title>Comments for razgledi.net</title>
	<link>http://razgledi.net</link>
	<description>družbene, politične, kulturne, ekonomske, medijske in okoljske razprave</description>
	<pubDate>Sun, 11 May 2008 23:14:44 +0000</pubDate>
	<generator>http://wordpress.org/?v=wordpress-mu-1.2.3-2.2.1</generator>

	<item>
		<title>Comment on &#8216;Dlje časa znani podatek&#8217; Boška Šrota je bil skrivnost za sodišče by dušan</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/05/08/dlje-casa-znani-podatek-boska-srota-je-bil-skrivnost-za-sodisce/#comment-9298</link>
		<author>dušan</author>
		<pubDate>Sun, 11 May 2008 17:54:31 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/05/08/dlje-casa-znani-podatek-boska-srota-je-bil-skrivnost-za-sodisce/#comment-9298</guid>
		<description>@jože

Res je, ameriški sistem je pri odkrivanju nepravilnosti in kriminala izjemno učinkovit, kar so na lastni koži izkusila tudi evropske korporacije, ki kotirajo na ameriških borzah.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>@jože</p>
<p>Res je, ameriški sistem je pri odkrivanju nepravilnosti in kriminala izjemno učinkovit, kar so na lastni koži izkusila tudi evropske korporacije, ki kotirajo na ameriških borzah.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>Comment on Make trade not war! by črt</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/05/10/make-trade-not-war/#comment-9297</link>
		<author>črt</author>
		<pubDate>Sun, 11 May 2008 16:42:31 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/05/10/make-trade-not-war/#comment-9297</guid>
		<description>@Igor
Uf, Igor. Malce preveč vnet si pri svojih aplikacijah matematike. Morda ti niso povedali, ampak ekonomija ni ravno strogo naravoslovna znanost. 
Nisem vedel, da je dokazovanje kot način razmišljanja izključno domena matematikov. Je pa lepo, da ga projecirate na nas neuko rajo. 
Matematika je pa sploh znana kot zelo aplikativna veda predvsem za družbene ali narodnogospodarske probleme. Mislim, da je bistvo bolj v tem, da se matematiki teh problemov sploh ne lotujejo kot pa, da bi svet učili svojega načina razmišljanja. 
Ekonomski modeli so nujno zlo, ker boljšega načina napovedovanja agregatnih gibanj in prihodnjih sprememb na žalost ni. Zaradi svojih slabosti so ti modeli v večini primerov zgolj opora pri odločanju in redko edini kriterij. V zadnjih 50 letih je tudi vse manj tebi znanih preprostih linearnih zvez v takšnih modelih.
Mimogrede, suficit sploh ni nujen dokler se da deficit vzdržno financirati, mi je pa simpatična tvoja aplikacija na odnose s sosedi. Težko bi jo pa okarakteriziral za primer "zdravega gospodarjenja".</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>@Igor<br />
Uf, Igor. Malce preveč vnet si pri svojih aplikacijah matematike. Morda ti niso povedali, ampak ekonomija ni ravno strogo naravoslovna znanost.<br />
Nisem vedel, da je dokazovanje kot način razmišljanja izključno domena matematikov. Je pa lepo, da ga projecirate na nas neuko rajo.<br />
Matematika je pa sploh znana kot zelo aplikativna veda predvsem za družbene ali narodnogospodarske probleme. Mislim, da je bistvo bolj v tem, da se matematiki teh problemov sploh ne lotujejo kot pa, da bi svet učili svojega načina razmišljanja.<br />
Ekonomski modeli so nujno zlo, ker boljšega načina napovedovanja agregatnih gibanj in prihodnjih sprememb na žalost ni. Zaradi svojih slabosti so ti modeli v večini primerov zgolj opora pri odločanju in redko edini kriterij. V zadnjih 50 letih je tudi vse manj tebi znanih preprostih linearnih zvez v takšnih modelih.<br />
Mimogrede, suficit sploh ni nujen dokler se da deficit vzdržno financirati, mi je pa simpatična tvoja aplikacija na odnose s sosedi. Težko bi jo pa okarakteriziral za primer &#8220;zdravega gospodarjenja&#8221;.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>Comment on V Evropi pristojni do pomorov čebel še brezbrižni, v ZDA ne več by Nevenka</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/05/11/v-evropi-pristojni-do-pomorov-cebel-se-brezbrizni-v-zda-ne-vec/#comment-9295</link>
		<author>Nevenka</author>
		<pubDate>Sun, 11 May 2008 12:20:31 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/05/11/v-evropi-pristojni-do-pomorov-cebel-se-brezbrizni-v-zda-ne-vec/#comment-9295</guid>
		<description>Tudi sama opažam, da v mojem, sicer mestnem okolju, sploh ni več toliko čebel kot sem jih bila včasih vajena, sadno drevje ostaja neoplojeno. Tudi na vrtnem cvetju jih ni.
V vsej okolici leta samo en črmlj, ki gnezdi v sosedinem lesenem panju, za sekanje drv.

Ta naš ljubi svet bi bilo res potrebno razstrupiti. Če nekaj ni dobro za čebele, najbrž tudi za nas ni.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Tudi sama opažam, da v mojem, sicer mestnem okolju, sploh ni več toliko čebel kot sem jih bila včasih vajena, sadno drevje ostaja neoplojeno. Tudi na vrtnem cvetju jih ni.<br />
V vsej okolici leta samo en črmlj, ki gnezdi v sosedinem lesenem panju, za sekanje drv.</p>
<p>Ta naš ljubi svet bi bilo res potrebno razstrupiti. Če nekaj ni dobro za čebele, najbrž tudi za nas ni.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>Comment on Make trade not war! by Igor Đukanović</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/05/10/make-trade-not-war/#comment-9294</link>
		<author>Igor Đukanović</author>
		<pubDate>Sun, 11 May 2008 07:57:06 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/05/10/make-trade-not-war/#comment-9294</guid>
		<description>Mislim, da ni problem v ekonomistih kot takih in ekonomiji kot taki.  Mislim, da je problem v napačnem načinu, kako ekonomisti projecirajo svoje izkušnje v politiko.

Poglej.  Ko naredimo matematični model za ekonomski pojav, to več ni matematika, ampak je ekonomija.  Takšen model ni nezmotljiv, ampak odvisen od zanesljivosti predpostavk (o preprostih linearnih zvezah med opazovanimi ekonomskimi pojavi itd...).  Za matematike je, po mojem, veliko pomembneje kot to, da v ekonomijo  projeciramo našo spretnost za računanje s številkami, to da projeciramo naš način razmišljanja (dokazovanje).

Podobno ekonomist, ki se angažira pri reševanju konkretnih dnevnopolitičnih ali pa tudi strateških državnih odločitev, ni več makroekonomist pač pa politik.  Namesto svojih modelov svobodnega neomejenega trga, ki bo našel ne vem kakšne rešitve za vse svetovne probleme od rasizma do onesnaženosti okolja, bi bilo bolje, da prenesejo par idej o zdravem gospodarjenju.  Recimo makroekonomistom se zdi zelo pomembno, da imamo trgovinski suficit z čimveč državami.  Zakaj torej ne bi imeli suficit tudi v medsebojnih odnosih?  Zakaj mi ne bi Hrvate učili prijaznosti in kulturnega meddržavnega komuniciranja?  A ne bi bilo lepo v hrvaških časopisih brati, da je njihov ideal, da stvari (na nekem področju) uredijo tako, kot so urejene v lepi deželici Sloveniji?  Uslugo je vedno bolje imeti v dobrem kot biti uslugo dolžan.  Le največji primitivci in fizični nasilneži tega ne vidijo.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Mislim, da ni problem v ekonomistih kot takih in ekonomiji kot taki.  Mislim, da je problem v napačnem načinu, kako ekonomisti projecirajo svoje izkušnje v politiko.</p>
<p>Poglej.  Ko naredimo matematični model za ekonomski pojav, to več ni matematika, ampak je ekonomija.  Takšen model ni nezmotljiv, ampak odvisen od zanesljivosti predpostavk (o preprostih linearnih zvezah med opazovanimi ekonomskimi pojavi itd&#8230;).  Za matematike je, po mojem, veliko pomembneje kot to, da v ekonomijo  projeciramo našo spretnost za računanje s številkami, to da projeciramo naš način razmišljanja (dokazovanje).</p>
<p>Podobno ekonomist, ki se angažira pri reševanju konkretnih dnevnopolitičnih ali pa tudi strateških državnih odločitev, ni več makroekonomist pač pa politik.  Namesto svojih modelov svobodnega neomejenega trga, ki bo našel ne vem kakšne rešitve za vse svetovne probleme od rasizma do onesnaženosti okolja, bi bilo bolje, da prenesejo par idej o zdravem gospodarjenju.  Recimo makroekonomistom se zdi zelo pomembno, da imamo trgovinski suficit z čimveč državami.  Zakaj torej ne bi imeli suficit tudi v medsebojnih odnosih?  Zakaj mi ne bi Hrvate učili prijaznosti in kulturnega meddržavnega komuniciranja?  A ne bi bilo lepo v hrvaških časopisih brati, da je njihov ideal, da stvari (na nekem področju) uredijo tako, kot so urejene v lepi deželici Sloveniji?  Uslugo je vedno bolje imeti v dobrem kot biti uslugo dolžan.  Le največji primitivci in fizični nasilneži tega ne vidijo.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>Comment on Ali se je prihodnost dotaknila tudi Ljubljane? by james</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/05/06/ali-se-je-prihodnost-dotaknila-tudi-ljubljane/#comment-9293</link>
		<author>james</author>
		<pubDate>Sun, 11 May 2008 05:39:26 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/05/06/ali-se-je-prihodnost-dotaknila-tudi-ljubljane/#comment-9293</guid>
		<description>mene še zmeraj moti neskončna konzervativnost (govori se o postmodernističnem urbanizmu oz. verjetno za nas običajne konzumente urbanizma obdobju po post-moderni arhitekturi) glede podzemne. pa saj nismo več v obdobju modernizma, ko je na sto prebivalcev prišel en avto, danes je en šofer en avto na cesti - z vsemi konsekvencami. Ljubljana je tako izrazit center vsakodnevnih migracij, da ob vseh planih, ki nam jih vrli urbanisti in predvsem "vlagatelji" v svoje bodoče evrske milijarde (tako pač je) ponujajo na maketah, edino podzemna lahko izpolni obljube. mesto, kot stičišče dejavnost, povezava sedaj izoliranih otočkov in srečevanje pešcev na cesti. Strokovna literatura pa ekonomsaka upravičenost že, ampak hkrati z novimi tehnologijami in hitro spreminjajočimi časi, ki jih udžnbeniki in počasen "peer review" strokovne literature ne sledi več. Obstaja izziv in obstaja kriterij, ki se mu reče kvaliteta življenja prebivalcev. E, pa smo pri podzemni. Kako pa s fontanami in drevoredi - še ena katastrofalna napaka urbanizma, ki jo viedi diletant, ki mora v strokovno urbanističnem svetu živeti je, da je za zadovoljitev ozelenitve mesta dovolj park - ne, parki morajo biti redno zasajena drevesa tako, da pešec hodi v senci dreves poleti mimo klopc, kjer se spočije in s fontanami z vodo (tja, med arhitekturnimi biseri ali spakami, ki segajo v nebo - to je že druga tema)... park, kot otok sredi mesta je sekundarnega pomena, nujnost je prisotnost dreves vsepovsod. Ekonomska upravičenost? Ta pride z zdravjem ljudi.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>mene še zmeraj moti neskončna konzervativnost (govori se o postmodernističnem urbanizmu oz. verjetno za nas običajne konzumente urbanizma obdobju po post-moderni arhitekturi) glede podzemne. pa saj nismo več v obdobju modernizma, ko je na sto prebivalcev prišel en avto, danes je en šofer en avto na cesti - z vsemi konsekvencami. Ljubljana je tako izrazit center vsakodnevnih migracij, da ob vseh planih, ki nam jih vrli urbanisti in predvsem &#8220;vlagatelji&#8221; v svoje bodoče evrske milijarde (tako pač je) ponujajo na maketah, edino podzemna lahko izpolni obljube. mesto, kot stičišče dejavnost, povezava sedaj izoliranih otočkov in srečevanje pešcev na cesti. Strokovna literatura pa ekonomsaka upravičenost že, ampak hkrati z novimi tehnologijami in hitro spreminjajočimi časi, ki jih udžnbeniki in počasen &#8220;peer review&#8221; strokovne literature ne sledi več. Obstaja izziv in obstaja kriterij, ki se mu reče kvaliteta življenja prebivalcev. E, pa smo pri podzemni. Kako pa s fontanami in drevoredi - še ena katastrofalna napaka urbanizma, ki jo viedi diletant, ki mora v strokovno urbanističnem svetu živeti je, da je za zadovoljitev ozelenitve mesta dovolj park - ne, parki morajo biti redno zasajena drevesa tako, da pešec hodi v senci dreves poleti mimo klopc, kjer se spočije in s fontanami z vodo (tja, med arhitekturnimi biseri ali spakami, ki segajo v nebo - to je že druga tema)&#8230; park, kot otok sredi mesta je sekundarnega pomena, nujnost je prisotnost dreves vsepovsod. Ekonomska upravičenost? Ta pride z zdravjem ljudi.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>Comment on Make trade not war! by Stavenskovrhski</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/05/10/make-trade-not-war/#comment-9292</link>
		<author>Stavenskovrhski</author>
		<pubDate>Sun, 11 May 2008 05:25:11 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/05/10/make-trade-not-war/#comment-9292</guid>
		<description>Iz vročega pekla se sliši Marxov glas: zemljani, če želite preživeti, pošljite ekonomiste na gole otoke !</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Iz vročega pekla se sliši Marxov glas: zemljani, če želite preživeti, pošljite ekonomiste na gole otoke !</p>
]]></content:encoded>
	</item>
	<item>
		<title>Comment on Make trade not war! by Igor Đukanović</title>
		<link>http://razgledi.net/blog/2008/05/10/make-trade-not-war/#comment-9291</link>
		<author>Igor Đukanović</author>
		<pubDate>Sat, 10 May 2008 13:30:56 +0000</pubDate>
		<guid>http://razgledi.net/blog/2008/05/10/make-trade-not-war/#comment-9291</guid>
		<description>Zirosi, že vsa ta leta poslušam "namudrivanja", kdo ima suficit.  Slovenija trdi, da več izvaža v Hrvaško kot uvaža, Hrvati pa da skupaj s turističnimi uslugami imajo oni plus.  Tako da se da od Hrvatov tudi kaj kupiti.  (Ne samo prepočasnih gostilniških uslug pač pa še veliko drugega.)

Glede "trgovine" pa se seveda strinjam s teboj.  Le-ta zastuplja naše odnose že od osamosvojitve.</description>
		<content:encoded><![CDATA[<p>Zirosi, že vsa ta leta poslušam &#8220;namudrivanja&#8221;, kdo ima suficit.  Slovenija trdi, da več izvaža v Hrvaško kot uvaža, Hrvati pa da skupaj s turističnimi uslugami imajo oni plus.  Tako da se da od Hrvatov tudi kaj kupiti.  (Ne samo prepočasnih gostilniških uslug pač pa še veliko drugega.)</p>
<p>Glede &#8220;trgovine&#8221; pa se seveda strinjam s teboj.  Le-ta zastuplja naše odnose že od osamosvojitve.</p>
]]></content:encoded>
	</item>
</channel>
</rss>
