« prejšnji članki
Grki se (še) strinjajo, da morajo svoj hlev počistiti sami
darja, sreda, 17. marec 2010 
Približno pet ur so v ponedeljek zvečer na zasedanju evroskupine sedeli ministri za finance držav z evrom. Predsedujoči Jean-Claude Juncker je skupaj z evropskim komisarjem za ekonomske in monetarne zadeve Ollijem Rehnom na redni konferenci za novinarje po zasedanju ponovil le, kar je v bistvu znano že leto dni – da Grčija lahko računa na finančno pomoč preostalih članic, če svojih finančnih težav ne bo mogla rešiti sama. Nekdanji nemški finančni minister Peer Steinbrück je bil lani prvi, ki je javno povedal, da si članice evroobmočja bankrota katere od članic ne [...]
Medvedjev si postavlja svojo elito
darja, sreda, 17. marec 2010 
Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev se je očitno odločil preveriti, ali se lahko odlepi od predsednika vlade Vladimirja Putina. Še pred dvema letoma je Nikita Belih skupaj z nekdanjim šahovskim svetovnim prvakom Garijem Kasparovim kot predstavnik opozicije vodil demonstracije proti režimu Vladimirja Putina, zdaj je približno leto dni guverner pokrajine Kirov. Na to mesto ga je imenoval Medvedjev. Medtem ko Putin poskuša opozicijo čim bolj omejevati, Medvedjev računa, da bo z njeno pomočjo lahko uresničil svojo novo politiko, piše Spiegel. Medvedev's decision to appoint an [...]
Catherine Ashton – zunanja ministrica EU s tremi šefi in množico prišepetovalcev
darja, ponedeljek, 15. marec 2010 
Kakšna bo zunanja politika EU v prihodnjih letih, kateri bodo njeni cilji poleg zavzemanja za spoštovanje človekovih pravic in ohranitev in vzpostavitev miru? Namesto tega vprašanja zunanje ministre in voditelje držav članic in funkcionarje v Bruslju zanimajo zgolj stolčki v novi evropski zunanji službi (EEAS). Glavna tarča kritik je visoka zunanjepolitična predstavnica Britanka Catherine Ashton, ki mora do konca marca pripraviti predlog organiziranosti EEAS. Isti voditelji, kot jo zdaj kritizirajo, so lani decembra Ashtonovo kot osebo, ki na zunanjepolitičnem področju nima [...]
Italija je finančna časovna bomba
darja, sobota, 13. marec 2010 
Medtem ko so finančni trgi v stiski zaradi vloge derivatov v grški dolžniški krizi, je Italija derivatna časovna bomba in številna mesta so v 24-milijardnem minskem polju, je po pisanju spletne strani The Globe and Mail objavila agencija Reuters. Številne lokalne vlade so leta podpisovale zapletene pogodbe, tudi v angleščini, in se tako zadolževale, namesto da bi zniževale stroške. Nekatera mesta se poskušajo zdaj, ko imajo velike izgube, ker obrestna mera raste, derivatov znebiti in tožiti banke, ki so jim te posle ponudile. V Milanu bo sodnik v testnem primeru čez nekaj [...]
Borut Šuklje o (jugo)balkanski konferenci in ‘minivodilni’ vlogi Slovenije
vojko, sobota, 13. marec 2010 
Teden dni pred konferenco na Brdu je zelo veliko še nejasnega. V primeru, da bodo za mizo sedeli vsi povabljenci, si lahko obetamo veliko. Pri organizaciji konference gre za formalno vprašanje, ali naj Kosovo na tej regionalni konferenci nastopa v imenu državljanov in državljank, ki tam živijo, ali kot mednarodni subjekt. V podobnih primerih doslej so vedno našli neko vmesno pot, tokratna konferenca pa ima dva problema. Prvi je ta, da vsi čakajo na razsodbo meddržavnega sodišča v Haagu, ali je bila razglasitev neodvisnosti Kosova mednarodno pravilna. In znotraj čakanja na to [...]
Bo evroobmočje dobilo svoj denarni sklad po zgledu IMF?
darja, sreda, 10. marec 2010 
Videti je, da ni nobenega dvoma več: članice evroobmočja potrebujejo sklad po vzoru Mednarodnega denarnega sklada (IMF), s katerim bodo v prihodnje preprečevale, da bi se še katera članica znašla pred bankrotom kakor Grčija. Kako bi ta sklad deloval in katere varovalke bo vseboval pravni akt o njegovi ustanovitvi, da se članice ne bodo na veliko zapravljale in zadolževale, računajoč, da se lahko zanesejo nanj, bodo ministri za finance v okviru evroskupine razpravljali že v ponedeljek zvečer, ko se v Bruslju sestanejo na redni seji. Podlaga za njihovo razpravo bo predlog evropske [...]
Zahodni Balkan je le eno od območij, ki zanimajo Evropsko unijo
darja, torek, 9. marec 2010 
Zunanji ministri članic EU so z izjemo italijanskega ministra Franca Frattinija na neformalnem zasedanju v španski Cordobi konec tedna pozdravili konferenco o Balkanu, ki jo organizirata Slovenija in Hrvaška. Da se nekdanja Jugoslavija po 20 letih spet sestavlja, je britanski tednik Economist objavil že avgusta lani. Zahodni Balkan, kakor skupaj z Albanijo v Bruslju imenujejo območje nekdanje Jugoslavije, ima v okviru EU kar nekaj konkurence. Poljaki skupaj s Švedi v Bruslju podpirajo Vzhodno partnerstvo, kamor so vključili vzhodne sosede EU Armenijo, Azerbajdžan, Belorusijo, [...]
Evropska komisija ne ve, kaj vse ve o državljanih
darja, ponedeljek, 1. marec 2010 
Ali EU ogroža državljanske svoboščine, je bilo izhodiščno vprašanje nedavne razprave, ki jo je v Bruslju organizirala britanska nevladna organizacija Open Europe. V postopku sprejemanja je namreč nov petletni program za področje varnosti, svoboščin in pravosodja, ki so ga poimenovali Stockholmski program, evropska komisija pa bo besedah pristojne komisarke šele analizirala, katere podatke o državljanih že zbira in kako jih varuje. Nemška poslanka v evropskem parlamentu Birgit Sippel je v razpravi izpostavila vprašanje, ali več podatkov zagotavlja več varnosti. Njen [...]
Pascal Lamy: Zdaj je čas za zaključek pogajanj v okviru kroga iz Dohe
darja, petek, 26. februar 2010 
Svetovna trgovina se je lani zmanjšala za 12 odstotkov, to je največji padec po drugi svetovni vojni, je na pogovoru na inštitutu EPC v Bruslju dejal direktor svetovne trgovinske organizacije (WTO) Pascal Lamy. Napovedi za letos še nima, reče lahko le, da se razmere počasi izboljšujejo. Ali je to izboljšanje le začasno ali trajnostno še tudi ni mogoče povedati, ni pa dvoma o pregrevanju na Kitajskem. Težko je po njegovem tudi odgovoriti na vprašanje, ali bo sedanja kriza povzročila deglobalizacijo, sam sicer meni, da bodo »sile globalizacije ostale in bodo močnejše od drugih« [...]
Nato v ameriško-evropski vojni – za mir v Afganistanu
sašo ornik, četrtek, 25. februar 2010 
NATO je iz zavezništva, ki bi naj povezalo države zahodne Evrope z ZDA, da bi se lažje obranile ogromne sovjetske konvencionalne premoči po zaključku druge svetovne vojne, prerasel v svetovno policijo. Zasnovan za obrambo držav članic pred zunanjim napadom je zdaj v vlogi branilca interesov zahoda v oddaljenem Afganistanu. Nič čudnega, če se toliko ljudi sprašuje, kaj ima Afganistan z obrambo držav članic zavezništva in ali ni ta vojna tako ali tako že zdavnaj zavožen projekt. Nizozemska vlada je že padla zaradi nestrinjanja s sodelovanjem države v afganistanskih [...]
Kogar je kriza prizadela huje, je bolj pripravljen na spremembe
darja, sreda, 24. februar 2010 
Ljudje v razvitih državah večinoma krize še niso občutili, zaradi tega se upirajo reformam in drugim korenitim spremembam. Za to, da bi jih sprejeli, bi bil očitno potreben šok, kakršnega so doživeli na Islandiji, Latviji ali na Irskem. Islandci so recimo čez noč ostali pred zaprtimi bankami, ker so bankrotirale, inflacija je poskočila na 10 odstotkov, krona je v primerjavi z evrom izgubila 70 odstotkov vrednosti, zato so Islandci kar naenkrat ugotovili, da njihov denar ni nič več vreden, da ne morejo več po ugodnih cenah na dopust v tujino, tisti, ki so se lahko, so se začeli [...]
Somalija: Kako so kolonialne sile državo spravile v kaos
darja, ponedeljek, 22. februar 2010 
Somalija ima vse pogoje, da bi lahko bila uspešna država. Ima ugodno geografsko lego, nafto, rude, samo eno religijo in en jezik na celotnem območju, kar je redko v Afriki. Somalija bi lahko bila velika sila v regiji, a je ravno obratno, saj tam vladajo lakota, vojne, ropi, piratstvo, bombni napadi. Zakaj se je država potopila, zakaj že kakšnih 20 let nima vlade, čigavi škandali se skrivajo za napadi piratov na ladje pred somalijsko obalo, pojasnjuje izvedenec Mohamed Hasan. »Od leta 1990 v Somaliji ni več vlade. Država je v rokah vojaških poveljnikov. Evropske in azijske ribiš [...]
Poljska izbira projektanta prve proge za hitri vlak
aureliusz m. pędziwol, ponedeljek, 22. februar 2010 
Prva proga hitrega vlaka (KDP) bo od Varšave preko Lodža vodila do Kalisza ali Zduńske Wole, kjer se bo razcepila v smereh proti Wrocławu in Poznanju. Po obliki je dobila ime Proga Y. Odločitev za gradnjo je jeseni 2008 sprejela vlada Donalda Tuska, prejšnji teden so odprli ponudbe za izdelavo študije o izvedljivosti. V bodočnosti naj bi se Proga Y vključila v obstoječe evropsko omrežje hitrih vlakov. Dolga bo 450 kilometrov, hitrost vlaka na njej bo do 360 kilometrov na uro. Investitorja - (zaenkrat še državno podjetje) podjetje PKP PLK, ki skrbi za železniško [...]
Beppe Grillo: Politiki morajo izginiti z zaslonov in s prvih strani časopisov
darja, sobota, 20. februar 2010 
Televizijske postaje naj nehajo vabiti v svoje oddaje politike. Politiki morajo izginiti iz televizijskih oddaj in s prvih strani časopisov, ker so bili izvoljeni da delajo v mestni hiši, v nacionalnem in evropskem parlamentu. Državljani jih plačujemo, da delajo, ne zato, da zasedajo prostor v medijih, na svojem blogu piše italijanski komik in aktivist Beppe Grillo. Where do they find the time to dedicate to public affairs if they never do sod all and they are going from one programme to another, from one interview without a second question to the next, to the presentation of the [...]
Pandurjeva skrinjica – Zakaj so Čehi za oklepnike plačali trikrat več kot Portugalci?
aureliusz m. pędziwol, četrtek, 18. februar 2010 
Preden je bil objavljen javni razpis za dobavo oklepnikov za češko vojsko, je menda avstrijsko orožarsko podjetje Steyr-Daimler-Puch Spezialfahrzeug (SSF) za svoje vozilo pandur lahko lobiralo pri najvplivnejših čeških politikih. Jan Vlček, svetovalec za oboroževanje, bi obdržal 7 odstotkov vrednosti posla, če bi po njegovi zaslugi bil sklenjen med SSF in Republiko Češko - tako je zapisano v tajni pogodbi med njim in SSF, ki da jo imajo novinarji praškega dnevnika MF Dnes. Če bi obveljal dogovor iz leta 2006 za nakup 199 pandurjev v višini 23,6 milijard kron (910 milijonov [...]
Je v ozadju pritiska na Grčijo tudi reševanje dolarja?
darja, četrtek, 18. februar 2010 
Vse bolj postaja jasno, da so imeli pri prikrivanju podatkov o zadolženosti Grčije in pri informiranju javnosti, da je Grčija pred bankrotom, pomembno vlogo špekulanti. Glede tega se je že konec januarja oglasil Nobelovec Joseph Stiglitz, ki svetuje grški vladi, in vladam v EU sporočil, da si špekulanti zaslužijo lekcijo. Economist Joe Stiglitz, who is advising the Greek government, last night denied that the country would require a bail-out, and urged national authorities to intervene in markets to "teach the speculators a lesson". Likening the situation to the Asian financial [...]
« prejšnji članki