« prejšnji članki
Precej izenačeno padanje naklad slovenskih dnevnikov
vojko, torek, 31. avgust 2010 
Po podatkih Slovenske oglaševalske zbornice so slovenski dnevniki v drugem letošnjem četrtletju in na letni ravni s precej podobnim tempom izgubljali kupce. Razmeroma največ jih je v obeh primerih izgubil Večer (dobre tri glede na prvo letošnje četrtletje oziroma skoraj osem odstotkov na letni ravni), z delno izjemo Financ pa drugi ne zaostajajo veliko. Delo in Dnevnik sta tako še bliže vsak svoji 'magični meji', prvi petdeset in drugi štirideset tisoč prodanim izvodom. Glede na primerljivo obdobje leta 2006 je naklada za največ - in skoraj enako - padla Večeru in Delu, [...]
Valentin Bucik o poškodovanosti izobraževalnega sistema in selekciji učiteljev
vojko, nedelja, 29. avgust 2010 
Ko imaš ministra, ki ima občutek, da lahko s posegom na neko strokovno področje pridobi dodatne politične točke in glas kakšnega volivca, smo izgubili, saj se kaže vprašati, zakaj je to naredil. Ko ugotoviš, da zaradi politične preračunljivosti, je vse jasno. Izgubljamo tudi, na primer, če imamo ministra, ki ni sposoben javnosti povedati: 'Poslušajte, premalo denarja je za res kakovosten univerzitetni študij. Pripravite se na to, da bomo uvedli šolnine, ker v mošnji države ni dovolj denarja, mi pa bomo poskrbeli za ustrezne socialne transferje.' Če minister ni zmožen tega [...]
Izobraževanje izobraževalcev, skrivnost uspešnosti finskega šolstva
darja, četrtek, 26. avgust 2010 
Niso naravne lepote, svetovno znane savne ali družba Nokia, zaradi katerih delegacije iz okrog 50 držav vsako leto pridejo na Finsko. Te ljudi zanima finski sistem izobraževanja. Finci te delegacije imenujejo »izobraževalni romarji«. Njihov cilj je odkriti skrivnost finskega uspeha. Finski učenci se redno uvrščajo na vrh pri testih po sistemu Pisa, manj kot en odstotek srednješolcev ne zaključi šolanja, na vrhu so Finci tudi po uspešnosti visokega šolstva. Finci so na področju izobraževanja na vrhu, čeprav nihče ne ocenjuje šol, nihče ne ocenjuje učiteljev, rezultati [...]
Bogastvo narodov – Liberalna revolucija Adama Smitha
jože p. damijan, sobota, 21. avgust 2010 
Komentar je v originalu objavljen v Dnevnikovem Objektivu Predstavljajte si “staro Evropo”, Francijo, Anglijo, Nemčijo, sredi 18. stoletja. Absolutni fevdalizem, brezpravne množice podložnikov, ki smejo živeti na posestvih veleposestnikov plemiškega rodu v zameno, da “najemnino” odplačajo z delom za lastnika ali z blagom. Ne morejo se seliti ali poročati brez lastnikovega blagoslova. Ne smejo se šolati. In ne smejo in ne morejo obogateti z delom svojih rok. Niti v teoriji. Lastnina in bogatenje z njo sta dovoljeni zgolj peščici posestnikov plemiškega rodu. In lastnina se [...]
Demokracija, upravljanje, kultura, konkurenca … so le miti sodobnih družb
darja, sreda, 11. avgust 2010 
Ko sodobne vlade govorijo o spremembah, reformah, izbiri, napredku, socialnem sporazumu, povsem novih zamislih, napredku, transparentnosti, odgovornosti in podobnem, so prepričane, da ljudje ne bodo opazili, da te besede nič ne pomenijo. Vsa umetnost politike je enako kot umetnost menedžmenta odvisna od tega, ali je to res. Toda narobe in neprijazno je misliti, da se ljudje, ki te besede uporabljajo, zavedajo, da ne pomenijo nič. So enako žrtve iluzije kot njihova publika, pravi ugledni britanski filozof Simon Blackburn. Preden se politiki vrnejo s počitnic na svoje odre in [...]
Pécs – Kaj pomeni biti kulturna prestolnica Evrope
nik, torek, 10. avgust 2010 
V najbolj dobesednem smislu to letos pomeni biti Essen, Carigrad ali Pécs. Kulturna prestolnica Evrope ... Essen bi še šel, Carigrad bo koga zaskelel v zvezi s pojmom Evropa, Pécs pa ... Kulturen? Prestolnica? Rogajo se še Madžari sami, češ da je Pécs iz tega razloga dobil denar EU, z njim pa ne naredil ničesar razen razril vsega mesta in ga spremenil v gradbišče (vas to spominja na kako mesto pri nas?). Dogaja, pravijo, se ne nič, Pécs sam pa tudi da ni nek presežek, ki bi upravičeval podeljeni naslov. A kulturna prestolnica Evrope niso izključno najštevilčnejša, [...]
Andrej Fištravec o nasprotnikih tiskane besede in kontrakulturi branja
vojko, torek, 10. avgust 2010 
Bralna kultura v Sloveniji in v svetu se lomi pod naletom novih in nekoliko manj novih medijev. V časopisih se prebere le kakšna desetina natisnjenih vsebin, "povprečen" polnoletni državljan Slovenije pa še zdaleč ne prebere niti toliko kot kakšen manj nadobuden osnovnošolski kratkohlačnik. V zahodnih družbah blagostanja je iz leta v leto vse več funkcionalno nepismenih odraslih, čeprav so zaključili dolgoletno osnovno izobraževanje. Tako da ne preseneča, da je med različnimi medijskimi aktivnostmi branje knjig in časopisov ena najmanj razširjenih medijskih in prostočasnih [...]
Mala novinarska ustava vs. realverfassung medijske stvarnosti
vojko, četrtek, 5. avgust 2010 
Pred dobrim letom sem imel priložnost postati član nekakšne posvetovalne skupine, sestavljane za to, da bi 'pomagala' državnim uradnikom pri pisanju osnutka zakona o medijih. Ne da bi veliko razmišljal, sem to priložnost zamudil. Zna biti, da sem staromoden: pisanje zakonov se mi je zdelo od nekdaj opravilo za državne uradnike. Novinarji pišemo o zakonih, ne pa zakonov samih, saj nas lahko slednje, toliko bolj, če gre za 'naš' zakon, spravi v konflikt interesov. Kar je bil drugi razlog, da sem se ponujeni časti in možnosti odpovedal; s pripombo, da mene osebno sedanji zakon o [...]
Biti srečen ali delati več?
sašo ornik, torek, 3. avgust 2010 
Gre za tisto staro vprašanje, ki se pojavi velikokrat, sploh ko gre za primerjavo med bolj uspešnimi, to se v tem primeru pravi materialno bogatejšimi, in manj uspešnimi družbami (in uspešnost bi lahko definirali tudi drugače). Saj je tudi logično, če tako na hitro pomislim, da nekdo, ki cele dneve samo dela, ne more ravno uživati v življenju tako kot oni, ki dela ravno toliko, da si potem privošči malo več lenarjenja. Polno zaposleni ljudje znajo biti tako izčrpani, da jim na koncu ni več do ničesar, tudi če imajo dovolj denarja. Razen, če nimajo energije na pretek, kar ne [...]
Washington Post je Newsweek prodal za dolar
vojko, torek, 3. avgust 2010 
Za polletno naročnino, torej za 26 tiskanih številk, potrebujete v ZDA 23 dolarjev in pol. Amazon vam na bralnik kindle štiri številke dostavi za 2,99 dolarja. Tednik 'kot tak' pa je dobil novega lastnika za simbolični dolar. Zanj je ob koncu gospodarske depresije leta 1933 ustanovljeni Newsweek, ki si je v zadnjih treh letih nabral za več kot 50 milijonov dolarjev izgub, Washington Post z dolgovi in 350 zaposlenimi vred prodal milijonarju in filantropu Sidneyju Harmanu, 91-letnemu ustanovitelju zaljubljencem v dober zvok znanega podjetja Harman Kardon. “NEWSWEEK is a national [...]
Tom Jones: Praise & Blame – Zabavljačev umetniški obračun
vojko, ponedeljek, 2. avgust 2010 
Nekaj številk za začetek? Gre za 39. studijsko ploščo v nekako 45-letni karieri 70-letnega pevca, ki je doslej skupno prodal več kot 150 milijonov plošč. Ni jih veliko, ki bi se jim posrečilo kaj podobnega in za večino takšnih je vsaj sčasoma tudi 'resna' popularnoglasbena kritika našla kakšen dober stavek. Zanj kvečjemu kakšno besedo ali 'olajševalno' okoliščino. Da ima glas in zna peti, ni bilo nikoli sporno, a navzlic z leti vse bolj širokogrudni uporabi pojma art(ist), tega v zvezi z njim niti pomotoma niso uporabljali. Vedno je bil le entertainer. Do [...]
Ghostwriter (Pisatelj v senci): Depresivno kot betonska kocka
vojko, četrtek, 29. julij 2010 
Je to, da Irec in Škot igrata Angleža, Anglež pa Američana, da nemški otok nadomešča ameriškega, da je filmski nekdanji premier Adam Lang nezgrešljivo Tony Blair, Richard Rycart pa Robin Cook (Blairov odpuščeni zunanji minister), da se ime 'sponzorskega' koncerna Hatherton sliši kot Haliburton in da so filmski spomini nekdanjega predsednika vlade njenega veličanstva 'izšli' pred 'pravimi' že približno vse, kar je v filmu Ghostwriter (Pisatelj v senci) Romana Polanskega ghost, v senci, fiktivno, navidezno ...? Kot je fikcija senčni avtor filmskih spominov, ghostwriter, ki ga [...]
Pokojninska shema Leonarda Cohena
jože p. damijan, sreda, 28. julij 2010 
S pokojninskimi shemami je velik križ. Če prisilno plačujemo vanje, kot to počnemo pri nas in v večini evropskih držav, bomo ob teh demografskih trendih zelo skromno – ob vodi in rižu – preživljali zadnja leta ali desetletja življenja. Če pa plačujemo prostovoljno v razne državne ali zasebne pokojninske sklade, pa tvegamo, da nam bo kakšna resna globalna finančna kriza pobrala vse prihranke – tako glavnico, naloženo v vrednostne papirje, kot tudi ves fiktiven donos od njih. Ali pa nas bo nategnil kak prevarantski menedžer, kot je denimo Kenneth Lay oropal desettisoče [...]
Slavoj Žižek, kulski filozof in miselni avtomat v Lufthansinih nogavicah
manca g. renko, torek, 27. julij 2010 
Kaj imata skupnega avgustovska ženska lajfstajl revija Marie Claire (italijanska izdaja) in julijski Spiegel? Kdo je dovolj intelektualno relevanten, da mu je Spiegel namenil skoraj štiri strani in hkrati dovolj trendovski, da ga morajo poznati tudi bralke (in morebitni bralci) Marie Claire, v kateri smo pred tem od Slovencev opazili le Janeza Drnovška z znamenitim venčkom na glavi? Ako vam počitnice in dopusti niso povsem polenili možganov, potem odgovor že glasno odmeva v vaših mislih. Slavoj Žižek, kakopak. Največji slovenski zvezdnik je v Marie Claire predstavljen kot kung [...]
Goran Vojnović o novinarski poti okrog riti v varžet
vojko, sobota, 24. julij 2010 
Zato bi moralo biti našim novinarjem kristalno jasno, da bodo, četudi bi na kulturnem ministrstvu presegli sami sebe in po pomoti sestavili zakon, ki bi bil dejansko napisan njim v prid, možnosti načrtne politične nepodpore določenemu mediju še naprej neslutene. Tudi naša politika je namreč še kako prepletena z oglaševalskimi agencijami oziroma tako imenovanimi zakupniki oglasnega prostora, še bolj pa lahko na trženjske akcije vpliva preko nadzornih svetov državnih podjetij, ki, kot vemo, igrajo zelo vidno vlogo na oglaševalskem trgu. Še več, politika svojo moč zlahka [...]
Strma rast prodaje digitalnih knjig
vojko, petek, 23. julij 2010 
Iz ameriške spletne knjigarne Amazon so ta teden sporočili, da so v zadnjih treh mesecih prvič doslej prodali več elektronskih kot tiskanih izdaj knjig. Na sto prodanih knjig na papirju so prodali 143 knjig za bralnik kindle, v zadnjih tednih pa je po Amazonovih podatkih razmerje že 100 proti 180. Neill Denny, editor-in-chief of the Bookseller, said the figures from Amazon were "eye-catching", but added a note of scepticism. He said that while ebooks had outnumbered hardbacks in volume, they were likely to be some distance behind in value. Some of the bestsellers listed on the Kindle [...]
« prejšnji članki