milan,
nedelja, 21. marec 2010
S podobno zagnanostjo kot se loteva domačih težav, se je premier Borut Pahor lotil še mednarodnih. Za svojo seminarsko nalogo pri EU si je izbral Balkan, kot soavtorica pa mu je pri tem pomagala še hrvaška kolegica. Izhodiščna teza je bila: Slovenija velja za poznavalko tega območja, jaz sem Slovenec, torej sem poznavalec. Malo morgen, kot bi rekli odsotni Srbi. Če sta Milan Kučan in Janez Drnovšek Evropi in Ameriki o Balkanu in njegovih voditeljih še lahko povedala kaj pomembnega, je leta 2010 podpis deklaracije o krepitvi regionalnega sodelovanja premalo. Tudi če ga spremlja slogan Everybody needs everybody. S tem lahko Borut Pahor zažiga le še na regionalnih posvetih SD.
slovenija
odzivi: 1
darja,
sobota, 20. marec 2010
Kakršna koli finančna pomoč ali bankrot, samo ti dve rešitvi ima Grčija na voljo, ko bodo v prihodnjih dveh mesecih zapadli v poplačilo novi računi. Novih kreditov na mednarodnih finančnih trgih z obrestno mero v višini 6,3 odstotka, kar je za 3 odstotne točke več kot Nemčija, ali celo več si ne more več privoščiti. Če ji ne bodo pomagale članice evroobmočja, bo za pomoč zaprosila Mednarodni denarni sklad (IMF), kjer imajo glavno besedo ZDA, je ta teden na pogovorih v Bruslju dal vedeti predsednik vlade Georgios Papandreous. Da naj kar gre v Washington, mu iz Berlina sporoča nemška kanclerka Angela Merkel.
svet
odzivi: 0
darja,
petek, 19. marec 2010
Rusija je glavna dobaviteljica zemeljskega plina za EU in to bo tudi ostala, čeprav uradniki v Bruslju in Svetovni banki kot pomemben nov vir oskrbe izpostavljajo le ameriško-evropski plinovod Nabucco, ruskih Severni in Južni tok (ki bo šel tudi skozi Slovenijo) pa sploh ne omenijo. Pravzaprav Južni tok omenjajo posredno, ko govorijo o južnem koridorju za oskrbo EU, prek katerega naj bi v prihodnjih letih dobili med 5 in 10 odstotkov vsega plina. Med Kaspijskim bazenom in Egiptom je po podatkih evropske komisije na zalogi 1,5- do 2-krat več plina kot v Rusiji, zato je ureditev odnosov s temi državami v dolgoročnem interesu EU.
svet
odzivi: 0
darja,
četrtek, 18. marec 2010
Samo 5 odstotkov denarja, ki ga ima na voljo v evropskem kohezijskem skladu za trajnostno rabo energije, je Sloveniji v zadnjih letih uspelo počrpati, istočasno pa je poraba električne energije rasla po stopnji 4 odstotke na leto, je državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Darja Radić opozorila prek videokonference na letošnji slovenski konferenci, ki jo je v Bruslju na temo zelenih tehnologij, kot tehnologij prihodnosti organizirala družba Microsoft. Namesto, da bi najprej porabila denar, ki ga ima na voljo za izboljšanje energetske učinkovitosti in tako poskrbela za zmanjšanje rasti porabe energije, načrtuje nove projekte, kot sta šesti blok šoštanjske termoelektrarne in drugi blok JE Krško.
gospodarstvo
odzivi: 0
vojko,
četrtek, 18. marec 2010
Ne bi stavil, da sta finančni in gospodarski minister Franci Križanič in Matej Lahovnik že prebrala izhodišča za strateški razmislek o slovenskem razvoju, gradivo, ki ga je za razvojnega ministra in protikriznega usklajevalca vlade Mitjo Gasparija pripravila skupina ekonomistov. Tudi po današnji uradni javni predstavitvi omenjenega gradiva ga najbrž ne bosta in tudi večina drugih ministrov ne. Že jutri pa uradno prihaja v javnost nov ’strateški’ razmislek, tokrat pod geslom trajnostnega razvoja; tega je na vabilo Jožefa Školča, državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade, pripravila multidisciplinarno sestavljena skupina doktorjev znanosti. In tudi to gradivo bo prej kot kaj drugega prispevalo k inflaciji različnih strateških papirjev in morebiti, podobno kot prvo, tudi k še večji konceptualni zmedi vlade.
slovenija
odzivi: 4
...
