« prejšnji članki
Urban Vehovar o razlogih za zmanjšanje bolniških odsotnosti
vojko, četrtek, 18. marec 2010 
Podatki za leto 2009 kažejo, da je bil povprečen slovenski delavec na bolniškem dopustu 11,7 dneva na leto, v letu 2007 pa 12,5 dneva. /.../ Zdi se, da se v zadnjih dveh letih razmere pri bolniških odsotnostih spreminjajo na bolje. Menim, da to ne drži in da moramo poiskati razloge za zmanjšanje deleža bolniških odsotnosti. /.../ Podjetja v RS vzdržujejo svojo konkurenčnost predvsem na podlagi intenzitete in ekstenzitete dela. Da prihajajo delavci na svoja delovna mesta tudi takrat, ko so bolni, lahko sklepamo na podlagi navedb, da število kršitev pravil o bolniškem dopustu [...]
Vlado Miheljak o zaplezani koaliciji in politični zamenjavi tožilke
vojko, sreda, 17. marec 2010 
Morda so sedanji koaliciji res šteti dnevi. Koalicija se je zaplezala, je brez koncepta, brez idej in brez pravih možnosti. To niso samo zlovešče napovedi nasprotnikov. To vse bolj glasno in vse bolj jasno ugotavljajo načelni podporniki. In Pahor naredi vse, da bi to koalicijo razdrl. Denimo ob vprašanju Barbare Brezigar. Barbari Brezigar je nepotrebno naštevati nove in nove grehe. Njena strokovna biografija je nasičena s politično motiviranimi posegi. Od Depale vasi, preko afere Berglund, klientelističnih in nepotističnih kadrovskih manevrov vse do zadnje serije izpadov. Deluje [...]
Medvedjev si postavlja svojo elito
darja, sreda, 17. marec 2010 
Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev se je očitno odločil preveriti, ali se lahko odlepi od predsednika vlade Vladimirja Putina. Še pred dvema letoma je Nikita Belih skupaj z nekdanjim šahovskim svetovnim prvakom Garijem Kasparovim kot predstavnik opozicije vodil demonstracije proti režimu Vladimirja Putina, zdaj je približno leto dni guverner pokrajine Kirov. Na to mesto ga je imenoval Medvedjev. Medtem ko Putin poskuša opozicijo čim bolj omejevati, Medvedjev računa, da bo z njeno pomočjo lahko uresničil svojo novo politiko, piše Spiegel. Medvedev's decision to appoint an [...]
Vesna V. Godina o premajhni Sloveniji, uničeni tradiciji in zadovoljstvu s Titom
vojko, nedelja, 14. marec 2010 
Pri naši krizi ne gre za mednarodne aspekte. Problemi so notranji. V osnovi izvirajo iz tega, da je Slovenija za demokracijo zahodnega tipa premajhna. To je naš konstitutivni problem. V vseh družbah obstajajo neformalne vezi med ljudmi, ki se poznajo, torej med sorodniki, znanci in tako naprej. Antropologi vemo, da v majhnih družbah te vezi prekrijejo praktično celotno mrežo socialnih odnosov. Tiste družbe, kjer obstaja zahodni tip demokracije, pa so tako velike, da ta mreža ne more pokriti celotne mreže socialnih odnosov. To je pogoj za funkcioniranje demokracije zahodnega tipa, ki [...]
Italija je finančna časovna bomba
darja, sobota, 13. marec 2010 
Medtem ko so finančni trgi v stiski zaradi vloge derivatov v grški dolžniški krizi, je Italija derivatna časovna bomba in številna mesta so v 24-milijardnem minskem polju, je po pisanju spletne strani The Globe and Mail objavila agencija Reuters. Številne lokalne vlade so leta podpisovale zapletene pogodbe, tudi v angleščini, in se tako zadolževale, namesto da bi zniževale stroške. Nekatera mesta se poskušajo zdaj, ko imajo velike izgube, ker obrestna mera raste, derivatov znebiti in tožiti banke, ki so jim te posle ponudile. V Milanu bo sodnik v testnem primeru čez nekaj [...]
Borut Šuklje o (jugo)balkanski konferenci in ‘minivodilni’ vlogi Slovenije
vojko, sobota, 13. marec 2010 
Teden dni pred konferenco na Brdu je zelo veliko še nejasnega. V primeru, da bodo za mizo sedeli vsi povabljenci, si lahko obetamo veliko. Pri organizaciji konference gre za formalno vprašanje, ali naj Kosovo na tej regionalni konferenci nastopa v imenu državljanov in državljank, ki tam živijo, ali kot mednarodni subjekt. V podobnih primerih doslej so vedno našli neko vmesno pot, tokratna konferenca pa ima dva problema. Prvi je ta, da vsi čakajo na razsodbo meddržavnega sodišča v Haagu, ali je bila razglasitev neodvisnosti Kosova mednarodno pravilna. In znotraj čakanja na to [...]
Janez Šušteršič o moralističnem pleteničenju in pravni državi
vojko, petek, 12. marec 2010 
Danes imajo vsi polna usta trditve, da smo se znašli v krizi vrednot. Težava z vrednotami je seveda v tem, da jih ne moreš popraviti tako preprosto, kot dvigneš minimalno plačo, in da je pri vrednotah - še bolj kot pri minimalni plači - ključno vprašanje, ali je to res nekaj, s čimer naj se politiki sploh ukvarjajo. Vrednote, na katerih temelji liberalni kapitalizem, niso nastale zato, ker so o teh pisali v knjigah ali govorili na političnih prižnicah. /.../ Prepotentnost, ki je zajela politike, da vsi po vrsti nekaj pleteničijo o morali, kot da so ti tisti, ki lahko stopijo na [...]
Ali Žerdin o ‘inovativnem’ organiziranem kriminalu in vladavini zakona
vojko, sreda, 10. marec 2010 
Če naj bi se organi odkrivanja in pregona resneje lotili organiziranega kriminala, si morajo predstavo, da so v organizirani kriminal vpleteni zgolj "old boys" ali le soborci Janeza Janše, izbiti iz glave. Organizirani kriminal po definiciji deluje na "podjetniški način" in pri tem za pridobitev protipravne premoženjske koristi ali družbene moči uporablja nasilje oziroma korupcijo. Kaj naj bi v tej definiciji pomenil "podjetniški način"? Po klasični teoriji ekonomista Schumpetra je podjetništvo povezano z inovacijo. Podjetnik namreč zna povezati "produkcijske faktorje", ki do [...]
Tine Hribar o moralizmu, amoralnosti, populizmu in plebejstvu
vojko, nedelja, 7. marec 2010 
Moralizem je morala brez etike, prevladujoča pri desničarjih, klerikalcih. Zrcalno nasprotje moralističnosti je amoralnost. Tako Slavoj Žižek, ko obnavlja ubijalsko idejo komunizma, svojo etiko označuje kot »etiko brez morale«. Ta Žižkova etika sovpada z etiko njegovega učitelja Lacana, z »etiko psihoanalize«, katere temeljno načelo je: »Ne popustiti glede svoje želje.« Ta imperativ izhaja iz Lacanovega »dialektičnega« obrata Dostojevskega: Ni res, da je, če ni Boga, dovoljeno vse, narobe, če ni Boga, ni dovoljeno nič. A tu je na delu sofistika. Namreč; če ni Boga, [...]
Tomaž Mastnak o goli riti oblasti in njenem kukanju v naše hlačke
vojko, sobota, 6. marec 2010 
Vprašanje, ali je kdo imel seks s tistimi živalmi, je zasenčilo vprašanje neodgovornega delovanja oblasti, ki je smrtno ogrozilo javnost. Namesto demokratičnega nadzora nad delovanjem oblasti imamo demokratični voajerizem. Pri tem problem ni voajerizem kot tak, temveč voajerizem kot politična praksa: kot nadomestek za politični nadzor. In tu pridemo do velikega nesporazuma. Demokracija je - naj ponovim, kaj pravi teorija - politični sistem, v katerem ljudstvo nadzira vladajoče. Paradoksni razvoj demokracije je pripeljal do tega, da so v najpopolnejši demokratični državi, kot se [...]
Podjetniško okolje kot konkurenčna prednost – Zakaj je šel Intel na Kitajsko
darja, petek, 5. marec 2010 
Kitajci varčujejo, investirajo in se izobražujejo, da jim bo v prihodnosti bolje. Američani zapravljajo, si sposojajo in krpajo in tako prelagajo spremembe. To nasprotje se izraža v najslabši obliki – to poteka dovolj počasi, da kriza nikoli ni tako akutna, da bi bilo treba nujno ukrepati, v svoji kolumni v New York Timesu piše Thomas L. Friedman. Pred kratkim je v Washingtonu poslušal prvega moža družbe Intel Paula Otellinija, ki je ugotavljal, da imajo ZDA še vedno kakovostno delovno silo, politično stabilnost in naravne vire, ki jih takšno podjetje, kot je Intel, potrebuje. [...]
Ne (pre)daj se, Borut, Angela ti lahko zavida!
vojko, petek, 5. marec 2010 
Z delom vlade ni zadovoljnih že skoraj tri četrt (72 odstotkov) vprašanih državljanov. Podpora vladi iz meseca v mesec strmo pada: še januarja je bilo nezadovoljnih za dve tretjini. Največji problem, pravi javnomnenjska raziskava, vidijo vprašani na samem vrhu. Skoraj že neverjetnih 85 odstotkov vprašanih je menilo, da so ministri slabo vodeni. In ne nazadnje, dobri dve petini anketiranih je prepričanih, da koalicija preprosto ne sodi skupaj. Nič nenavadnega, koalicija veliko napoveduje in ničesar ne naredi. Pač, državo je rekordno zadolžila. FUDŠ? Ninamedia? Episcenter? [...]
Andrej Fištravec o vsakodnevnem boju za preživetje teles in jaza
vojko, petek, 5. marec 2010 
Ne poznam človeka, ki danes ne bi poročal o tem, s kakšnimi težavami vse se srečuje, da ohrani svojo celovitost. Tako so prizadevanja za celovitost naših fizičnih teles samo zadnja v nizu prizadevanj po celovitosti naših višjih teles. Teles našega mišljenja, čustev in hotenja, človekovega jaza, vsemogočih oblik vsakodnevnih, matičnih in nacionalnih kultur, takšnih in drugačnih oblik in vsebin družbenih institucij. S komerkoli se pogovarjam, vsakdo poroča o svojih vsakodnevnih stiskah in borbah za preživetje lastnega mišljenja, ohranjanje lasnega čustvenega življenja, [...]
Danilo Türk o zaupanju, spravi in skrbnem ravnanju z državo
vojko, sreda, 3. marec 2010 
Obtoževanja, ki postajajo prevladujoča metoda politične razprave in političnega boja, nevarno znižujejo že tako ne posebno visoko raven politične in splošne kulture pri nas. Dialoga, ki je nujen pogoj demokracije, je pri nas vse manj, obtoževanj pa vse več. Vse več je hujskanja in ustvarjanja histerije. Iskanje populističnih učinkov za nabiranje političnih točk je praksa, ki brezobzirno in cinično izkorišča občutljivost javnosti. Vse manj je osnovne civilizirane zadržanosti in občutka za mero. Vse bolj se utrjuje videz nekakšne "tabloidne doline šentflorjanske". Vse to [...]
Davčni prilivi manjši od načrtovanih, proračun pred rebalansom
vojko, torek, 2. marec 2010 
Država se je z letošnjim proračunom namenila pobrati za dobrih sedem milijard evrov davkov in prispevkov. To je slabe pol milijarde več kot lani, dobre pol milijarde evrov manj kot v rekordnem letu 2008 in nekako toliko kot leta 2007. Januarja letos je v proračun iz tega vira prišlo manj kot pol milijarde evrov, torej približno 7 odstotkov načrtovanih letnih prihodkov. Moralo bi jih kakšnih 9 odstotkov, kajti januar je (ob aprilu, juliju in oktobru) mesec, ko davkarija poleg 'rednih' pobira še četrtletne obveznosti. Januar, drugače rečeno, napoveduje hude težave s proračunom, [...]
Franci Pivec o centralističnem monocentrizmu in ‘odcepitvi’ Maribora
vojko, torek, 2. marec 2010 
Slovenija je najbolj centralizirana članica EU. To prvenstvo ji pripada tako po razmerjih velikosti mest kot po kriteriju njihove prostorske razporeditve in seveda to pokaže tudi t. i. indeks policentričnosti. Najbolj občutljivo pa je, da smo le še korak do prvenstva tudi pri regionalnih razlikah. /.../ Na podlagi urbane morfologije se Slovenija uvršča v razvojno najmanj ugoden kvadrant monocentrične in centralizirane države, kjer je vse usmerjeno v krepitev prestolnega mesta, vsa druga mesta pa so v rasti ustavljena ter po pomenu povsem neprimerljiva z glavnim mestom. Ker druga [...]
« prejšnji članki