« prejšnji članki
naslednji članki »
Stanislav Kovač o povezavi med visokimi kreditnimi obrestmi in menedžerskimi odkupi
vojko, sreda, 10. februar 2010 
Analiza gibanja slovenskih obrestnih mer za nova posojila podjetjem v letu 2009 razkriva, da so naše banke glede na povprečje evrskega območja obdržale oderuško visoke obrestne mere za nova posojila podjetjem. Ker so obresti za posojila podjetjem glavni vir bančnih prihodkov, se odpira vprašanje, zakaj naše banke v nasprotju z evrskim območjem v minulem letu niso znižale obrestnih mer za nova posojila podjetjem? /.../ Lanska eksplozivna rast bančnih stroškov oslabitev in rezervacij je povezana predvsem s hitro rastjo bančnih izgub zaradi naraščanja slabih terjatev do [...]
Toyota vpoklicuje: Izguba zaupanja kot dejavnik tveganja
admin, torek, 9. februar 2010 
mag. Matjaž Kutin svetovalec m.kutin@siol.net Povsem na kratko: nič nenavadnega, razen stroškov. Nobena od napak, niti zatikanje pedala za plin niti težave z zaviranjem ob sprožitvi ABS sistema, ni posledica pomanjkljive izdelave, napačnega ravnanja voznikov ali utrujenosti materiala. Očitno sta obe napaki konstrukcijski. Prav vsak tehnični sistem je nepopoln in zato povezan s tveganjem. Tveganje ocenjujemo kot produkt dveh spremenljivk: (1) verjetnosti, da posamezen sestavni del ali sklop delno ali popolnoma odpove in (2) stroškov ali obsega človeških žrtev ob morebitni [...]
Bankrot Grčije bi bil problem, bankrot Španije pa katastrofa
darja, sobota, 6. februar 2010 
Problem Grčije in drugih članic evroobmočja, ki imajo finančne težave, ni samo visok proračunski primanjkljaj in visok javni dolg, ampak nekonkurenčnost njihovega gospodarstva, pravi ekonomist Nouriel Roubini, ki so se mu leta 2006 smejali, ko je napovedal sedanjo gospodarsko krizo. V EU se zdaj ukvarjajo z Grčijo, a po njegovih besedah je večja nevarnost za območje evra Španija. Nasploh glede prihodnosti območja evra še ni bil tako pesimističen, kot je zdaj, je konec januarja Roubini dejal na gospodarskem forumu v Davosu. Njegovega razpada kljub temu ni pričakovati še letos [...]
Delež obnovljivih virov v novoinstaliranih elektrarnah po EU lani več kot polovičen
darja, petek, 5. februar 2010 
Leto 2009 je drugo zapored, ko je bilo v EU glede na instalirano moč dograjenih več elektrarn za izrabo obnovljivih virov energije kot elektrarn na fosilna in druga goriva, ugotavlja evropsko združenje za vetrno energijo (EWEA). Leta 1995 je delež vetrnih elektrarn, elektrarn za izrabo sončne energije, hidroelektrarn in elektrarn na biomaso po instalirani moči med novimi elektrarnami znašal 14 odstotkov, lani pa 61 odstotkov. Samo za postavitev vetrnih elektrarn so investitorji lani porabili 13 milijard evrov, je na konferenci za novinarje dejal direktor EWEA Christian Kjaer. Vetrne [...]
Začenja se, selitev Gorenjeve proizvodnje je opozorilo
darja, sreda, 3. februar 2010 
Gorenje bo del proizvodnje hladilnikov preselilo v Srbijo, v Sloveniji bo izdelovalo samo še najdražje aparate. Ta selitev ni nič nepričakovanega, a nedvomno napoveduje, da bo takšnih potez podjetij še več. Odločitev Gorenja je le začetek, glede na to, da je v Sloveniji po podatkih gospodarske zbornice podjetij, ki so v nezavidljivem konkurenčnem položaju, ker ustvarjajo manj kot 20.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, več kot 16 tisoč. Selitev proizvodnje pomeni seveda tudi zapiranje delovnih mest doma. V Gorenju pravijo, da bodo letos v skladu z letnim načrtom š [...]
Poljska, edina država z gospodarsko rastjo v Evropski uniji
aureliusz m. pędziwol, sreda, 3. februar 2010 
Poljsko gospodarstvo je po uradnih podatkih edino v Evropski uniji, ki lani ni nazadovalo. Po neuradni oceni poljskega urada za statistiko se je BDP Poljske v lanskem letu povečal za 1,7 odstotka. Prav tolikšen odstotek je januarja lani omenil premier Donald Tusk kot novo vladno oceno, ko ga je izbruh gospodarske krize prisilil v spremembo vladne napovedi. Vlada je bila pred tem računala na 3,7 odstotka povečanja BDP. Kar je bil tedaj najslabši možni izid (leta 2008 je poljsko gospodarstvo zraslo za 5,0 odstotka!), je tako danes razlog za veselje. Ocena, ki jo je objavil statistični [...]
Igor Masten o bančnih zombijih, ki jih bo ustvarila nova jamstvena shema
vojko, torek, 2. februar 2010 
Do resnega prestrukturiranja bančnih portfeljev še ni prišlo. V njih še danes ležijo posledice kolektivne norosti, v katero so bili (po pričevanju enega izmed akterjev, Bineta Kordeža) vpleteni politika, vodstva bank in mnogi menedžerji. Spomnimo se podatkov. Slovenski bančni sistem je tik pred krizo v letih 2007 in 2008 skoraj potrojil posojila za namene prevzemov in sočasno skoraj potrojil svoj kratkoročni dolg do tujine. Med tistimi, ki si danes najbolj želijo nove jamstvene sheme, je največ tistih, ki so se v tem procesu preveč zadolžili. Danes vemo, da ima svet kot celota, [...]
Kaj, če bo Grčija sledila Španija ali Kako reševati evro?
darja, ponedeljek, 1. februar 2010 
Evro je na deviznih trgih pod pritiskom, poleg Grčije pa plačilna nesposobnost grozi še nekaterim državam evroskupine. Reševati Grčijo in tvegati, da bo treba reševati tudi druge in da se bodo davkoplačevalci bolj stabilnih držav začeli spraševati, zakaj gre njihov denar za dolgove drugih ali tvegati zaostrovanje znotraj skupine in trdnost valute? Eden od možnih izhodov iz dilem je nadzorovana, zmerna inflacija, ki bi postopoma znižala gore javnofinančnih dolgov, piše Spiegel. Toda inflacija bi razvrednotila tudi dobroimetja varčevalcev. Ameriški nobelovec Joseph Stiglitz [...]
Janez Šušteršič o dualnem trgu dela, ki se bo ‘amerikaniziral’
vojko, petek, 29. januar 2010 
Borut Pahor je ob oznanitvi dviga minimalne plače dejal, da v zameno pričakuje razumevanje sindikatov pri ukrepih za večjo prožnost trga dela. Vendar so sindikati s svojimi nedavnimi predlogi pokazali, da o večji prožnosti zaposlitev za nedoločen čas ne razmišljajo niti po naključju. /.../ Nasprotniki sprememb se navadno sklicujejo na veliko prožnost zaposlovanja v določenih segmentih trga. Toda dualen trg dela, ko imamo na eni strani starejšo, sindikalizirano in sorazmerno varno zaposleno delavstvo in predvsem uradništvo, na drugi strani pa mlajšo generacijo [...]
Če bodo veliki postajali še večji, bo kmalu vse imelo enak okus
darja, sreda, 27. januar 2010 
Ko se ogromna podjetja združujejo in postanejo še ogromnejša, si zaželimo nekaj stare konkurence in morda malo raznolikosti. Banke so postale tako velike, da lahko zakuhajo godljo in nam to zadovoljstvo zaračunajo. Veliko naftno podjetje je tako veliko, da je Royal Dutch Shell 25. največje gospodarstvo na svetu, večje kot norveško. Štiri petine čipov v osebnih računalnikih po svetu je od družbe Intel. Verjetno je, da bodo velika podjetja postala še večja. Potrošnikom ravnokar grozijo novi velikani: velika prehrambena podjetja. Pri teh združitvah je edina skrb cena. »Imenujte [...]
Je zaupanje v evro že načeto?
darja, torek, 26. januar 2010 
Evropsko komisijo skrbi prihodnost evroobmočja. Izvedenci na generalnem direktoratu za gospodarstvo in finance se bojijo, da različna razvitost držav članic »zmanjšuje zaupanje v evro in ogroža sodelovanje v območju s skupno valuto«, poroča nemški Spiegel. Skrbijo jih zlasti članice, ki so na račun nizkih obrestnih mer več let živele na up. Te države, zlasti Grčija, Španija in Irska, imajo zaradi tega zdaj ogromen proračunski primanjkljaj. Da bi svoje probleme rešile, izvedenci v Bruslju omenjenim državam predlagajo, naj čim prej sanirajo svoj proračun in izvedejo [...]
Koliko električne energije pravzaprav sploh potrebujemo?
darja, ponedeljek, 25. januar 2010 
»Vprašanje je, koliko energije potrebujemo. Slovenija je trenutno v evropskem povprečju glede porabe električne energije. Toda porabimo je več kot Italija in Avstrija, pri čemer znaša naš dohodek polovico ali tretjino avstrijskega. Zato je trditev, da je za razvoj Slovenije potrebne več energije, nekoliko čudna. Treba je ugotoviti, kako Avstrija to dosega z manjšo porabo,« je nekdanji minister za energijo in eden od soavtorjev  zelene knjige za nov nacionalni energetski program Miha Tomšič leta 2007 v pogovoru za Mladino odgovoril na vprašanje, kakšne energetske alternative [...]
Poljske železnice bodo, z izjemo infrastrukture, privatizirane
aureliusz m. pędziwol, ponedeljek, 25. januar 2010 
Nova strategija za PKP (poljske državne železnice) dopušča možnost prodaje večinskega deleža države zasebnim investitorjem. "Končno," pravi Adrian Furgalski, svetovalec iz podjetja Tor. To je sodelovalo pri pisanju "bele knjige" o stanju železniškega prometa na Poljskem. Končno se je vlada Donalda Tuska odpovedala dogmi, ki jo je bila postavila prejšnja vlada pod Jarosławom Kaczyńskim, da morajo železnice ostati v državni lasti. PKP je pravzaprav skupina podjetij, ki tvorijo četrte največje železnice v Evropi (125 tisoč zaposlenih). Krovno podjetje PKP je večinski [...]
Strašenje z inflacijo lahko močno upočasni okrevanje gospodarstva
darja, sobota, 23. januar 2010 
Kako realna je za svetovno gospodarstvo grožnja z inflacijo? Mnenja o tem so različna, na eni strani so konservativni ekonomisti, na drugi strani mednarodne organizacije, kot sta OECD in Mednarodni denarni sklad (IMF), za Project Syndicate piše član britanske lordske zbornice in profesor politične ekonomije Robert Skidelsky. OECD in IMF v prihodnjih nekaj letih napovedujeta zelo nizko inflacijo, nekdanji guverner ameriške centralne banke Alan Greenspan pa svari pred nevarnostjo inflacije in tudi nekateri trgi obveznic pričakujejo bistveno višjo rastjo cen. Če bi inflacija [...]
Nouriel Roubini: Razviti v dolžniški pasti fiskalnih spodbud
darja, petek, 22. januar 2010 
Povečuje se tveganje, da mnoge razvite države ne bodo mogle vrniti svojih kreditov, opozarja ameriški ekonomist Nouriel Roubini. Do zdaj smo tovrstno tveganje poznali le pri državah v razvoju. Bonitetne agencije so že začele zniževati ocene oziroma s tem grozijo Grčiji, Veliki Britaniji, Irski in Španiji. To je močno opozorilo oblastem v teh državah, da morajo svoje javne finance spraviti v red in zmanjšati zadolženost, če nočejo, da bi se te agencije spremenile iz prijateljev v sovražnike. V prihodnjih letih bo šibko okrevanje gospodarstva in staranje prebivalstva [...]
Na razglasitev zmagovalk krize bo treba še dolgo čakati
vojko, četrtek, 21. januar 2010 
Najhujše obdobje globalne gospodarske krize je morda mimo, okrevanje pa je  negotovo in zna trajati celo desetletje, napoveduje Svetovna banka v svojih pravkar objavljenih Global Prospects 2010. Predvsem najbolj razvite države da se bodo morale naslednja leta zadovoljiti s skromnimi rastmi, pri čemer analitiki WB pomembno vlogo pripisujejo zniževanju javnofinančnih zadolžitev, nastalih zaradi pomoči gospodarstvu v akutnem obdobju krize. Evropi za letošnje leto Svetovna banka napoveduje največ enoodstotno gospodarsko rast. Global GDP, which declined by 2.2 percent in 2009, is [...]
« prejšnji članki
naslednji članki »