« prejšnji članki
Premajhne kmetije, prenizki donosi, nezadostna samooskrba – Je kruh res zato drag?
darja, sreda, 1. september 2010 
Ali v Sloveniji kmetje res pridelajo tako malo pšenice in žit nasploh, da je treba takoj, ko se dvignejo njihove cene na svetovnih borzah, začeti govoriti o podražitvah kruha? Samo kak mesec prej, v času žetve, so se slovenski kmetje pritoževali nad prenizko odkupno ceno pšenice, pa noben pek in trgovec takrat niti pomislil ni, da bi na tej podlagi pocenil kruh, saj je imel surovino doma na voljo po nižji ceni. Je res samooskrba s slovensko pšenico in žiti tako nizka, da so peki v veliki meri odvisni od uvoza in s tem od ponudbe in cen na svetovnem trgu? In če slovenski kmetje [...]
Zakaj brezposelnost mladih ni problem, s katerim bi se resno ukvarjali
darja, ponedeljek, 30. avgust 2010 
Brezposelnost mladih je v večini evropskih držav vključno s Slovenijo enako pereč problem kot prezgodnje upokojevanje, a politiki to komajda omenijo. Medtem ko se jim s pokojninsko reformo in podaljševanjem delovne dobe silno mudi, češ da bo sicer zmanjkalo denarja za pokojnine, nič ne naredijo, da bi mladi lahko takoj, ko zaključijo šolanje, dobili službo. Kot da oni ne bi vplačevali prispevkov za pokojninsko zavarovanje in prispevali k povečanju zbranega zneska v pokojninski blagajni, iz katerega se izplačujejo sedanje pokojnine. Ob vse večjih obremenitvah zaposlenih, saj [...]
Bruno Korelič o logističnem holdingu in petem koridorju mimo Slovenije
vojko, nedelja, 29. avgust 2010 
Intereuropa ne zavrača tesnejšega poslovnega sodelovanja z Luko Koper in SŽ, saj to že zdaj poteka. Seveda ga je možno nadgraditi, vendar ne na škodo omejevanja konkurenčnosti drugih logistov in prevoznikov. Predvideni koncept združitve je resna nevarnost za učinkovito, fleksibilno in ustvarjalno poslovanje Intereurope in njenih enot ter hčerinskih družb. Logistični holding ni odgovor na naraščajočo konkurenčnost. Slednjo podpira EU sistemsko z zagotavljanjem prostega dostopa do infrastrukture. Prikazane sinergije so zato samo seznam želja brez resnih argumentov. Prihodkovna [...]
Emil Erjavec o koncu socializma v kmetijstvu in naivnih pričakovanjih
vojko, nedelja, 22. avgust 2010 
Vsi razpoložljivi podatki kažejo, da je Slovenija po letu 2002 vstopila v sorazmerno ugodno razvojno obdobje stabilnih razmer, rastočih subvencij in prednosti vstopa v EU. Slednje so izvirale tudi iz možnosti prodaje izdelkov čez mejo. Sledila je prehranska kriza, ki je kmetom prinesla višje cene, gospodarska in finančna kriza lani in letos pa jim je sicer občutno znižala dohodke, vendar ne veliko pod ravnjo, ki jo je kmetijstvo nekoč dosegalo. Je pa treba povedati, da se o ekonomski krizi veliko govori, a o dejanskem stanju, na žalost, nimamo, razen agregatne ravni, nič v rokah. [...]
Nouriel Roubini: Nova pravila in ostrejši nadzor ne bodo dovolj
darja, sreda, 18. avgust 2010 
»Pohlep je dober,« je leta 1987 v filmu Wall Street dejal Gordon Gekko. Njegova izjava je postala pravilo desetletja ekscesov podjetniškega in finančnega sektorja, ki so se konec osemdesetih let prejšnjega stoletja končali s kolapsom trga obveznic in kreditno krizo. Gekko je v filmu končal v zaporu. Generacijo kasneje v novem filmu, ki ga bodo kmalu začeli predvajati, Gekko pride iz zapora in se vrne v finančno industrijo. Vrne se tik pred pokom nepremičninskega balona, ki je povzročil največjo finančno in gospodarsko krizo po drugi svetovni vojni.– Ameriški ekonomist [...]
Ruska prepoved izvoza pšenice – Napoved prehranske krize?
darja, četrtek, 12. avgust 2010 
Vladimir Putin, predsednik ruske vlade, je napovedal, da bo Rusija do konca leta prepovedala izvoz pšenice. Pravkar je dodal, da utegne to prepoved podaljšati tudi v leto 2011. Putin naj bi prepoved izvoza predlagal tudi drugima pomembnima izvoznicama pšenice Kazahstanu in Belorusiji. Špekulanti na blagovnih borzah so zato cene tega žita na svetovnem trgu že pognali na rekordne vrednosti, peki v več članicah EU vključno s Slovenijo pa so za jesen napovedali podražitev kruha. Skladišča s pšenico so v Rusiji zdaj menda še polna, zato je izvedence za trg s kmetijskimi pridelki [...]
Premogovniki bodo morali preživeti brez državne pomoči
darja, petek, 30. julij 2010 
Medtem ko še vedno ni jasno, ali ima premogovnik Velenje dovolj premoga za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) – študija EBRD razkriva, da ga ni dovolj, čeprav v Velenju trdijo drugače, kako je projekt v skladu z zavezami Slovenije o povečanju deleža obnovljivih virov energije v energetski oskrbi do leta 2020 in medtem ko ministrstvo za gospodarstvo ni predložilo ne ocene o povečanju proizvodnje električne energije z dograditvijo več tisoč malih elektrarn na obnovljive vire, ne ocen o možnostih za zmanjšanje porabe električne energije prek povečanja energetske u [...]
Se bo hrana spet občutno podražila?
darja, petek, 16. julij 2010 
Hrana je strateška surovina in pri strateški surovini je treba vedno tehtati odprti trg in javni interes. Tako v primeru proizvodnje mleka kot tudi druge hrane se je pokazalo, da je treba javni interes ohranjati, kar pomeni ohranitev proizvodnje v Evropi, pravi kmetijski minister Dejan Židan. Po podatkih inštituta American Farmland Trust zaradi erozij, širitve mest in podnebnih sprememb po svetu izgine večstotisoč hektarov kmetijskih zemljišč. V ZDA imajo še dodaten problem, piše publicist Niki Vogt. Na njivah, kjer gojijo gensko spremenjeno koruzo nadnacionalke Monsanto, se naglo [...]
Bo o gradnji termoelektrarn v prihodnje odločala EU?
darja, ponedeljek, 12. julij 2010 
Študija, ki jo je izvedel Inštitut za tehnično termodinamiko Nemškega vesoljskega centra (DLR ), je pokazala, da bi lahko v Evropi leta 2050 iz obnovljivih virov pridobili 97 odstotkov vse električne energije in 92 odstotkov vse energije v končni rabi, pri čemer bi zmanjšali izpuste toplogrednih plinov za 95 odstotkov. Ta študija je bila ena od osnov za pripravo Energetske [R]evolucije, ki jo je predstavila nevladna organizacija Greenpeace. Frauke Thies, svetovalka za energetsko politiko EU, pravi, da se vlaganja za dosego omenjenih ciljev izidejo tudi stroškovno. Do leta 2030 so [...]
Evro bo ogrožen, dokler bodo evropske banke podkapitalizirane
darja, nedelja, 11. julij 2010 
Zakaj kljub temu, da so voditelji EU maja sprejeli 750 milijard evrov vreden sveženj za pomoč članicam evroobmočja v težavah, obresti za španske vrednostne papirje še vedno rastejo, ker investitorji na finančnih trgih ne zaupajo, da bo Španija svoje dolgove lahko poplačala? Zakaj si banke še vedno ne zaupajo med seboj in denar raje hranijo pri Evropski centralni banki? Odgovor na obe vprašanji je enostaven, pravi Daniel Gros, direktor inštituta CEPS v članku za Project Syndicate. Razlogi za krizo še niso odpravljeni. Grčija svojih javnih financ še vedno ni spravila v red, [...]
Roubini in Rogoff svarita pred vnovično recesijo
darja, četrtek, 8. julij 2010 
Evropske vlade si ne morejo privoščiti reševanja bank, ki so prevelike, da bi lahko padle, zdaj ko gospodarstvo na globalni ravni v drugi polovici leta čaka upočasnitev okrevanja, pravi ekonomist Nouriel Roubini.  Vladam po njegovih besedah zmanjkuje orodij, s katerimi bi lahko ukrepale proti »veliki upočasnitvi« oziroma proti riziku dvojne globoke recesije. Pred enim letom je bilo mogoče znižati obresti, mogoče je bilo povečati proračunski primanjkljaj na 10 odstotkov.  Zdaj so banke prevelike, da bi lahko padle, a tudi prevelike za reševanje, še posebej v Evropi. V [...]
Eles: deset milijonov evrov v prihodnjih štirih letih za posodobitev omrežja
darja, ponedeljek, 28. junij 2010 
Vlada prek javne razprave še zbira mnenja in predloge o nacionalnem načrtu za obnovljivo energijo, ki bo podlaga za povečanje deleža obnovljivih virov energije v končni energetski oskrbi s 16 na 25 odstotkov do leta 2020. Ta cilj, za katerega se je Slovenija zavezala, da ga bo uresničila na podlagi podnebno-energetskega svežnja EU, zahteva tudi prilagoditev elektroenergetskih omrežij. Dograditi bo treba inteligentna omrežja. V Elektru Slovenije (Eles), so nam pojasnili, da so inteligentna omrežja (SmartGrids) praviloma del distribucijskega omrežja, kjer imajo večino razpršene [...]
Bodo stresni testi razkrili probleme slovenskih bank?
darja, sreda, 23. junij 2010 
Strah, da bodo težave Grčije zaradi prezadolženosti povzročile nove težave evropskim bankam, ki so kupile večino obveznic, s katerimi se je zadolževala grška država, je glavni razlog, da so se članice evroobmočja in Mednarodni denarni sklad (IMF) odločili za pomoč Grčiji in ne za refinanciranje njenih dolgov, pravi izvedenec inštituta Bruegel Nicolas Véron. Banke, ki imajo grške obveznice, bi sicer lahko postale nesolventne in v evropski bančni sistem poslale enake valove šoka, kot jih je 15. septembra leta 2008 povzročil propad ameriške investicijske banke Lehman [...]
Borut Godec o logističnem holdingu na račun Luke Koper
vojko, sreda, 16. junij 2010 
Ko se predsednik vlade odloči, da je edini pravi rešitelj železnic Hartmut Mehdorn, je jasno, da drugega ne bo izbral. Še več, izpolnil bo vse pogoje, ki jih bo Mehdorn postavil, da bi prevzel reševanje tako železnic kot tudi slovenske logistike. In zato je tako rekoč jasno, da bomo z združitvijo železnic, Luke Koper in Intereurope dobili logistični holding. Če je takšna odločitev predsednika vlade, ni pomembno, da ni nobenih ekonomskih izračunov, ki bi opravičevali ustanovitev holdinga. /.../ Glavna negativna posledica ustanovitve holdinga bi vsekakor bila, da bi železnice [...]
Evropska komisija proti visokim cenam avtomobilskih servisov
darja, ponedeljek, 31. maj 2010 
Od jutri, 1. junija, bodo v EU veljala nova pravila za podjetja, ki se ukvarjajo z distribucijo in popravili avtomobilov, je sklenila evropska komisija. Evropski komisar za konkurenco Joaquin Almunia pojasnjuje, da se po sprejetju predpisov leta 2002, ki bodo konec tega meseca nehali veljati, konkurenca med distributerji in avtomobilskimi servisi ni zelo povečala. Tržni delež posameznih podjetij pogosto znaša več kot 50 odstotkov, kar povečuje verjetnost, da potrošniki za avtomobile, za servis in rezervne dele plačujejo več, kot bi lahko, če bi imeli večjo izbiro. Svoj del [...]
Kaj bi z elektriko iz obnovljivih virov, ko pa nimamo pametnega omrežja za prenos
darja, sreda, 26. maj 2010 
Povečevanje števila vetrnih, fotovoltaičnih in drugih elektrarn za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov pomeni za operaterje elektroenergetskih omrežij vse več problemov. Omrežja so zaradi tega vse pogosteje na robu obremenitve. Proizvodnja iz obnovljivih virov, zlasti vetra, je v primerjavi s proizvodnjo iz termoelektrarn, hidroelektrarn in jedrskih elektrarn namreč veliko bolj nepredvidljiva. Elektroenergetsko omrežje lahko brezhibno deluje, če sta proizvodnja in uporaba ustrezno usklajeni. Če je razlika prevelika, sistem razpade. Pred leti je Severna Italija [...]
« prejšnji članki