Igor Masten o evru in bankrotu
vojko, torek, 25. november 2008Kaj je dejansko tisto, kar Slovenijo varuje, da ne bi imela podobno hude finančne krize kot na primer Madžarska? To je prevzem evra. Slovenska država se je odločila, da bo jamčila za 8 milijard evrov finančnih obveznosti naših bank do tujine. Si predstavljate, kolikšen bi bil ta dolg, če bi še vedno imeli tolar, ki bi ob vsem odtoku kapitala, ki se nam je pripetil v krizi, in nedostopnosti naših bank do dolgoročnih tujih virov financiranja, depreciral toliko, kot je depreciral madžarski forint? Ste pomislili, kolikšen bi šele bil padec cen slovenskih delnic, če bi tolar depreciral? Pred bankrotom nas torej ne rešuje upor liberalni ekonomski politiki, temveč dejstvo, da smo jo s prevzemom evra dejansko izvedli. Prevzem evra je namreč odstranil devizni tečaj kot enega najpomembnejših ovir za prosti pretok kapitala in nas bistveno močneje integriral v evropskega. Vendar to dejstvo ne preprečuje, da svojega prav ne bi razglašali isti ljudje, ki so nasprotovali strategiji hitrega prevzema evra, ki nam je dejansko omogočil, da smo se zatekli v varno območje evra le osem mesecev pred izbruhom krize.
Objavljeno pod k, slovenija |
|
| 3 odzivi »
Ima Pahor rajši mir pred Ruplom ali dobre odnose s Türkom?
vojko, torek, 25. november 2008Je s tožbo sploh mogoče izpodbijati odločitev predsednika države (Danila Türka), kakor to menda, po poročanju 24ur, nameravajo storiti trije od sedmih predlaganih, a neimenovanih veleposlanikov? Saj veste za kaj gre: vlada (Janeza Janše) je še pred poletjem predlagala vrsto veleposlaniških odpoklicev in imenovanj, ki jih je predsednik Türk preložil na čas po volitvah, prejšnji teden pa odločil, da imenuje ‘vse tiste kandidate, ki izpolnjujejo zakonske pogoje in za katere je prepričan, da bodo dobro in strokovno opravljali funkcijo veleposlanika’. Dimitrija Rupla, Boruta Trekmana, Matjaža Šinkovca, Aleša Baluta, Andreja Benedejčiča, Primoža Šeliga, Matjaža Šinkovca in Roberta Kokalja med temi, ki po predsednikovi oceni izpolnjujejo zakonske pogoje in druge zahteve, ni bilo.
Objavljeno pod nt, slovenija |
|
| 5 odzivov »
Siva ekonomija - največkrat priboljšek, redkeje glavni prihodek
darja, torek, 25. november 2008Še vedno mi ostane delo na črno, si v teh dneh morebiti reče marsikateri delavec, ko njegov delodajalec napove, da bo moral zaradi finančne in gospodarske krize zmanjšati število zaposlenih. Enako seveda razmišljajo tudi podjetniki. Siva ekonomija ima v slovenskem gospodarstvu približno 20-odstotni delež, sta v svoji študiji ugotovila Bojan Nastav, asistent na fakuleti za menedžment v Kopru, in Štefan Bojnec, izredni profesor na fakulteti za menedžment v Kopru.
Objavljeno pod gospodarstvo, slovenija |
|
| 2 odziva »
Financiranje raziskovalne dejavnosti kot socialna politika
admin, torek, 25. november 2008GOST razgledi.net
dr. Marko Dolinar
docent na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani
marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si
Zdaj, ko je ime novega ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo znano, se zdi, da je vse, kar kdo napiše o znanosti, položeno ravno njemu na prag pisarne. A bodimo iskreni – problemov na tem področju se je nabralo toliko, da jih ni mogoče rešiti v enem samem mandatu. Čeprav sem sprva hotel objaviti seznam vsega, kar po mojem mnenju v Sloveniji na področju znanosti ni dobro rešeno, bi bil seznam predolg za en sam sestavek, če bi želel ob tem predstaviti tudi argumente in primere iz prakse. Upam, da ima minister preudarne in razgledane svetovalce, ki ne bodo samo napeljevali vode na svoje mline, pač pa bo področje urejal z vizijo in modrostjo.
Objavljeno pod gost razgledi.net, znanost in tehnologija, slovenija |
|
| 28 odzivov »
Stresova komisija o zdravi pameti in omilitvi posledic krize
vojko, ponedeljek, 24. november 2008Pričujoča kriza razodeva negativne posledice špekulativnega in neodgovornega delovanja na mednarodnih finančnih trgih v preteklih letih. Iz želje po takojšnjem in nerazumno visokem dobičku so finančniki ločevali finančne tokove od realnega gospodarstva in načel zdrave pameti. To je bilo mogoče tudi zaradi politike cenenega denarja, ki so jo vodile centralne banke, in s kreditno ponudbo dodatno omogočale hitro rast premoženja na kapitalskem in nepremičninskem trgu.
/…/
V Komisiji pozdravljamo napore vlad in drugih ustanov, ki skušajo omiliti posledice krize. Še posebej velja ob tem omeniti začasna državna jamstva v Republiki Sloveniji in Evropski uniji, s katerimi države pripomorejo k stabilizaciji finančnega trga.
Aktualna finančna kriza in z njo povezana gospodarska recesija je priložnost, da se močneje zavemo, kako nepogrešljiva so etična načela poštenja, pravičnosti, odgovornosti in solidarnosti. Hkrati je potrebno okrepiti mehanizme, ki lahko preprečijo slabšanje položaja in zagotavljajo mir in stabilnost v družbi ter solidarnost in okrepitev naših družbenih vezi.
Objavljeno pod k, slovenija |
|
| 5 odzivov »
Borut Pahor, ‘človek forme’, v prvem poglavju ‘grozljivke’
vojko, ponedeljek, 24. november 2008Premier Borut Pahor se je odrekel ’stotim dnem miru’ in kar zadeva medije, ni videti, da so mu jih ti sploh nameravali dati. Po Pahorju, njegovih ministrih, koalicijski pogodbi ter navsezadnje njihovih prvih nastopih in izjavah je z vseh strani padalo, še preden so prisegli. ‘Ljudski glas’, na drugi strani, kot kaže anketa Ninamedie, novemu premieru in njegovim ministrom izkazuje zmerno zaupanje: dobra polovica vprašanih pričakuje, da bo Pahor uspešnejši od Janeza Janše, dobra tretjina pa meni, da je kadrovska zasedba nove vlade boljša od prejšnje. Oboje je razumljivo: v časih, kakršne živimo, medije še posebej rado skrbi za ‘malega človeka’, saj jih ta skrb legitimira za dajanje vsakovrstnih ‘nasvetov’, državljani pa v trenutku ‘črnogledih napovedi’, ko vlada komaj začenja mandat, preprosto ‘morajo’ upati in verjeti, da se pri izbiri pred dvema mesecema niso zmotili.
Vmesno poročilo od 13. do 22. novembra
milan, nedelja, 23. november 2008Biser
Teden se je začel obetavno, saj je javnemu zavodu s Kolodvorske v Ljubljani uspel veliki met: v svojem skromnem studiu je gostil najljubša nam tajkuna. Ob njiju so posadili ekonomista Jožeta Mencingerja in Boga Kovača, ki sta lahko v živo poslušala, kako se Boško Šrot in Igor Bavčar znajdeta v finančni krizi. Občasno jima je bilo dovoljeno tudi pokomentirati, ako je kriza prizadela cel svet in še tri vasi zraven, da o Pivovarni Laško in Istrabenzu sploh ne govorimo. Če še ne veste, kako sta poslovneža kupila Mercator, kdo jima ga je prodal, zakaj in komu ga zdaj nameravata prodati naša junaka, si morate ogledati na spletni strani shranjeni posnetek izobraževalno-poučne oddaje. Ne zavoljo že stokrat ponovljenih odgovorov, pač pa tudi zaradi demonstracije novega načina vodenja pogovorov, ki je temeljil na elementih dresure. Vrh pa je zadeva dosegla, ko je stroga voditeljica nanju iz zasede spustila še Zorana Jankovića. Predstavila ga je kot ljubljanskega župana, kar v resnici tudi je, vendar nikakor ni bilo mogoče razumeti, kaj bi lahko imela Mestna občina Ljubljana z obravnavano problematiko.
Objavljeno pod slovenija |
|
| ni odzivov »





