Igor Vidmar

^{Barack Obama: »Spremenili bomo Ameriko in spremenili bomo svet!«
The Independent: »… we should be under no illusions … America will still have the president that will put America first.«}

Spoštovani, ali lahko nekoliko dežujem na parado pravkar resetiranega navdušenja nad novo Ameriko in na vzneseno mantro »upanje… zaupanje… upanje«? Preden Dušan Jovanović zaprosi za ameriško državljanstvo in preden Marcel Štefančič jr. vpraša, kdaj bo končno predsednik Slovenije postal črnec?

preberi več »

Objavljeno pod nt, svet | | | 13 odzivov »

Da bo Boško Šrot Mercator prodal, kot je napovedal včeraj, je možno, ni pa posebej verjetno. Bolj natančno, zelo verjetno se Šrot sam (torej Pivovarna Laško) le s prodajo lahko izogne obveznosti prevzemne ponudbe za Mercator, lahko pa bi se - z ‘majhno pomočjo prijateljev’ - damoklejevega meča prevzema otresel brez prodaje. Z nenavadno napovedjo in utemeljitvijo prodaje je Šrot tem ‘prijateljem’ včeraj poslal klic na pomoč, za vsak primer opremljen z neprikrito grožnjo (s tožbo). Mi, je včeraj dejal Boško Šrot, nismo nikoli govorili o nacionalnem interesu; to ste počeli vi, politiki, in če ga, nacionalni interes, hočete rešiti, najprej pomagajte nam, predvsem nam snemite z vratu tista, ki nam jemljeta glasovalne pravice in od nas zahtevata prevzem. Kupca bomo iskali z razpisom, do marca, če bo treba, imate nekaj časa, a pohitite. Da bo Mercator ostal naš, eh, slovenski.

preberi več »

Objavljeno pod nt, slovenija | | | 1 odziv »

Komur napovedujejo skorajšnji konec, nemalokrat živi dlje. Tudi Igor Bavčar? Dober mesec dni po izbruhu akutne finančne krize se zdi, da je Istrabenz najšibkejši člen slovenske catch-the-cash lastninske koncentracije oziroma menedžerskih odkupov oziroma ‘tajkunizacije’. Kako sicer drugače razumeti četrtkovo sporočilo s seje nadzornega sveta koprskega holdinga, v katerem med drugim piše nič več in nič manj kot to, da ‘nadzorni svet ugotavlja, da uprava družbe izvaja vse aktivnosti za zagotavljanje tekočega poravnavanja vseh zapadlih obveznosti družbe’. In še: ‘Nadzorni svet podpira usmeritve uprave za zagotovitev likvidnosti družbe z zagotovitvijo ustreznega razmerja med kapitalom in finančnim dolgom družbe ter zagotovitev stabilnega razvoja odvisnih družb, vključno z možnostjo prodaje dela premoženja družbe.’

preberi več »

Objavljeno pod nt, slovenija | | | ni odzivov »

Skoraj natančno leto dni je naokrog, a še vedno ne vemo natančno, zakaj je lani ‘državni’ Petrol prevzemal Istrabenz. Dobrih 180 milijonov evrov, kolikor je Petrol takrat plačal za približno 32 odstotkov delnic Istrabenza, se je takrat slišalo malo, danes pa se zdi, da imajo do takšnih številk spet nekaj več spoštovanja celo tisti, ki so jih bolj vajeni od nas. Navsezadnje je lanskih 180 milijonov v Istrabenzu trenutno (po borznem tečaju) vrednih le še kakšnih 80, poleg tega pa, kakor pravijo finančni žonglerji sami, dandanašnji še 20 milijonov od banke ni lahko dobiti, ‘saj trg običajnih posojil preprosto ne obstaja več‘. No, na drugi strani je Istrabenz lani v obdobju (kot vemo zdaj) ‘labodjega speva’ mendžerskih odkupov in velikopoteznih kapitalskih koncentracij s sposojenimi sredstvi Petrol kupoval po celih 1000 evrov za delnico, danes na borzi vredno skoraj trikrat, v resnici pa še občutno manj (kakor tudi nepremičnine ta čas gredo s skrajnimi težavami v promet le po ‘polovičnih’ cenah). Nihalo je šlo v drugo skrajnost: lani je bilo v izobilju poceni denarja, letos je na pretek poceni podjetij. Mercator je bil lani ob tem času vreden približno 1,35 milijarde evrov, zdaj skoraj pol manj - 700 milijonov. Halo, Bing!

preberi več »

Objavljeno pod nt, slovenija | | | 4 odzivi »

V malo širši družini imam štiri upokojence; ob svojem času so bili vsi zaposleni in se upokojili pod takratnimi pogoji. Nikoli nisem spraševal, ampak s precejšnjo natančnostjo smem domnevati, da skupno nimajo več kot 3000 evrov pokojnine (plus minus drobiž). Ni veliko, a dovolj, da - če sem prav razumel - ‘koalicijskega dodatka‘ v dveh delih ne bodo dobili. Se jim bodo pa ’spodnji razredi’ upokojencev z omenjenim dodatkom vsaj prihodnje leto precej približali. Ne preseneča me, da se moji upokojenski četverici to ne zdi pravično, čeprav vedo, da je s polovico manjšo pokojnino od njihove vsaj v mestih mogoče le životariti. In tudi tistih ‘nekaj desetink odstotka’ BDP, kolikor bo ‘koalicijski dodatek’ menda stal, znajo ‘okvirno’ preračunati, prosto po Samu Hribarju Miliču, v delovna mesta, ki te dni izginjajo v Revozu, Adriamobilu, Cimosu, Elanu … Zavedajo se, da bo z upadanjem števila zaposlenih usihal tudi vir ‘medgeneracijske solidarnosti’ in da ta solidarnost ni enosmerna cesta, kakor jo očitno razume njihov samozvani zastopnik Karl Erjavec: v drugo stran namreč ‘potujejo’ njihovi vnuki in vnukinje na osnovnih, srednjih in visokih šolah.

preberi več »

Objavljeno pod nt, slovenija | | | 5 odzivov »

Vlada mora imeti, so se menda strinjali predstavniki vseh strank, ki se pogajajo o koalicijski pogodbi prihodnje vlade, najmanj pet ministric. Od prej vemo, da morajo biti v njej najboljši in najbolj sposobni oziroma najboljše in najbolj sposobne, pa tudi, da je treba upoštevati volilne dosežke (čeprav se jih menda ne kaže slepo držati), da strankarska knjižica ni obvezna, da bi bilo dobro, če so v njej predsedniki vseh bodočih koalicijskih strank, da morajo biti ministri in ministrice strokovno podkovani, predvsem pa, da ima vsaka od strank ‘celo vrsto’ primernih kandidatov in kandidatk za posamezne resorje. Še več, tudi takšnih, ki bi lahko igrali na različnih mestih, od obrambe do napada, pravcatih ministrskih multipraktikov, očitno ne manjka. Če bi vse, kar je bilo izrečeno o ministrskih imenih, začenši s ‘čisto’ esdejevsko vlado, predstavljeno še pred volitvami, vzeli resno, Borutu Pahorju tudi dvakrat večjega kabineta ‘najboljših in najsposobnejših’ ne bi bilo težko sestaviti (pravzaprav bi ga še lažje, saj mu v zakonskem okviru za vse zahteve zmanjkuje že ‘državotvornih’ resorjev).

preberi več »

Objavljeno pod nt, slovenija | | | 2 odziva »

_{* Komentar je v originalu objavljen v Dnevnikovem Objektivu.}

Se še spomnite lanske velike javne debate o menedžerskih prevzemih? Takrat smo predvsem ekonomisti na podlagi empiričnih študij za tujino dokazovali, da so nizki lastniški deleži menedžerjev v podjetjih, ki jih vodijo, za podjetja koristni, ko menedžerji prevzamejo kontrolne lastniške deleže, pa se to običajno pokaže v slabših dolgoročnih rezultatih podjetij. Glavni razlog je predvsem v tem, da morajo menedžerji za financiranje prevzema nujno izčrpavati denarni tok podjetja, zaradi česar ostane manj denarja za razvoj, za naložbe v nove tehnologije in nove izdelke, zaradi česar trpi dolgoročna konkurenčnost podjetja. Drugi razlog pa je v tem, da se menedžerji, ki postanejo lastniki podjetja, ne obnašajo kot lastniki in torej ne iščejo najbolj sposobnih vodstvenih kadrov, ki bi nenehno iskali najbolj učinkovite metode poslovanja (saj bi s tem ogrozili svojo vlogo kot menedžerjev) in na ta način ogrožajo stroškovno učinkovitost in dolgoročno konkurenčnost lastnih podjetij.

preberi več »

Objavljeno pod nt, gospodarstvo | | | 20 odzivov »