Kakovostno novinarstvo se bojuje za preživetje, ker so lastnice medijskih hiš postale družbe, ki jih zanima samo denar. To pa vodi v komercializacijo novinarstva, zmanjševanje števila novinarjev v redakciji pomeni, da je treba napisati več člankov, zato ima novinar manj časa za preverjanje in zbiranje informacij, časopis objavlja vse več povzetkov sporočil za javnost in drugih informacij, ki so prirejene in pridobljene iz druge roke. V medijih je zaradi tega objavljenih vse več neresnic in propagande, novinarjem so novi lastniki vzeli čas, ki ga potrebujejo, da zgodbo raziščejo in informacije preverijo, je v pogovoru o krizi novinarstva z naslovom Zaupaj mi, sem novinar! v Bruslju dejal ugledni britanski novinar Nick Davies, ki je slabe in nesprejemljive novinarske prakse opisal v knjigi Ravna zemlja.
preberi več »

Objavljeno pod mediji in splet | | | ni odzivov »

Majhen razcep osebnosti človeku utegne pomagati v službi, ki jo opravlja Josef Depenbrock. Ta 46-letnik je hkrati odgovorni urednik Berliner Zeitung in predsednik uprave družbe BV Deutsche Medienholding, ki ta časopis izdaja. To pomeni, da mora kot odgovorni urednik skrbeti za novinarsko avtonomijo uredništva, kot predsednik uprave pa mora zadovoljiti oglaševalce in lastnika. Uredniki in novinarji, ki so bili prepričani, da obeh služb ne more opravljati ista oseba, ker gre za konflikt interesov, so na delovnem sodišču v Berlinu vložili tožbo - in izgubili, poroča Spiegel. Sodišče je namreč presodilo, da je dopustno isti osebi opravljati dvojno službo odgovornega urednika in predsednika uprave družbe. V Sloveniji so takšno ureditev letos uvedli v Večeru, že nekaj časa jo imajo tudi na Financah.

preberi več »

Objavljeno pod mediji in splet | | | ni odzivov »

Kakovost informacij in njihova profitabilnost sta ključni jamstvi za zaščito svobode medijev, ugotavljajo udeleženci svetovnega medijskega kongresa v Beogradu v organizaciji Mednarodnega inštituta za tisk (IPI). Kot vsaka druga industrija tudi mediji potrebujejo dobiček, da lahko ščitijo svojo neodvisnost od vlade in zasebnih podjetij, pravi Vuslat Doğan Sabancı, predsednica uprave tuškega dnevnega časopisa Hürriyet. V razpravi na temo, ali tekma za dobiček duši medije in medijsko svobodo, je dejala, da kreativnost v pisanju in kakovost vesti ohranjata medijsko industrijo in ji omogočata, da se odziva na izzive tranzicije in globalizacije.

preberi več »

Objavljeno pod mediji in splet | | | 1 odziv »

Obstaja “resno tveganje”, da bi zasebni mediji v prizadevanjih za čim večji dobiček zanemarili nalogo psa čuvaja demokracije, piše v poročilu, ki so ga sprejeli poslanci evropskega parlamenta v okviru odbora za kulturo in izobraževanje. Poslanci podpirajo določitev “pravic urednika”, s katerimi bi preprečili lastnikom medijev, delničarjem ali vladam, da bi lahko vplivali na uredniško politiko, zavzeli so se tudi za uvedbo varuha medijske svobode v državah članicah, ki varuha medijske svobode v kakršni koli obliki še nimajo. Poslanci so prepričani, da je treba urediti tudi status blogov in uvesti pristojbino za komercialno uporabo avtorskih vsebin.
preberi več »

Objavljeno pod mediji in splet | | | 2 odziva »

Za vsakega od njih lahko izbiram zamenjavo med petnajstimi s ceste, je te dni dejala oseba s poslovnega vrha ene od večjih slovenskih časopisnih hiš. Ni pomembno katera, kajti downsizing novinarskega dela se z zniževanjem avtorskih honorarjev in variabilnega dela plač, izmikanjem novi kolektivni pogodbi, združevanjem poslovne in uredniške funkcije iz ‘poslovnih razlogov’ in še čim gredo, kot je videti, povsod. Ni jih verjetno malo, ki ob tem menijo, da so novinarji ‘za svoje laži itak še predobro plačani’. (Ker, kar je res, je res, kajneda, tudi delavke Mure za svoje šive na konfekciji, ki ne gre dobro v promet, več kot tistih 400 evrov ne morejo dobiti.) Problem pa je v tem, da se takšnega stališča/očitka (ali je utemeljen-o, bom tukaj preskočil) ne da ‘z užitkom razgrniti in prebrati ob jutranji kavi’. Drugače rečeno, zaradi ‘racionalizacije poslovanja’, kakršnega se gre slovenski medijski kapital, časopisi, ki so po konceptu vsaj light quality ali imajo celo ambicijo postaviti se ob bok Frankfurterici ali Zürcherci, ne bodo nič bolj kakovostni, ampak slabši, bistveno slabši.

preberi več »

Objavljeno pod nt, mediji in splet | | | 4 odzivi »

Za utemeljene proteste morda nikoli ni prepozno. Tudi za ogorčeno nasprotovanje spremembi statuta Večera, ki omogoča združitev poslovne in uredniške funkcije v eni osebi, ne. Kakšno doslej spregledano dejstvo ob tem pa nemara tudi ne bo odveč. Recimo to, da je bila izrecna prepoved takšne ‘personalne unije’ (ki je obstajala v zakonu o javnih glasilih) odpravljena z zakonom o medijih leta 2001, na predlog vlade Janeza Drnovška, v kateri je bila ministrica za kulturo Andreja Rihter.
preberi več »

Objavljeno pod k, mediji in splet | | | ni odzivov »

Skupna prodana naklada petih slovenskih dnevnikov je po danes objavljenih podatkih Slovenske oglaševalske zbornice v prvem četrtletju letošnjega leta v primerjavi s četrtletjem prej za malenkost upadla. Občutneje je nižja naklada Dela, Dnevnik in Večer sta komaj opazno nazadovala, več izvodov kot konec lanskega leta pa so prodale Slovenske novice in Finance. Na letni ravni (zadnje četrtletje lanskega v primerjavi s zadnjim četrtletjem predlanskega leta) se je skupno število kupcev omenjenih dnevnikov zmanjšalo za dobrih tisoč, pri čemer sta jih imela Delo in Večer skupno za približno 4000 manj; Delu naklada še vedno pada po več kot 4-odstotni letni stopnji, medtem ko je Večer osip kupcev rahlo upočasnil. V zadnjem letu dni so prodano naklado povečala Finance (za dobrih 13 odstotkov) in Slovenske novice (za poldrugi odstotek).

preberi več »

Objavljeno pod k, mediji in splet | | | 1 odziv »