Mercator dolgoročno ne more rešiti slovenskih živilcev
emil erjavec, ponedeljek, 10. november 2008Pivovarna Laško je slab lastnik slovenske živilsko-predelovalne industrije in trgovine. Radenska, Union in Fructal so bile regionalno prepoznavne solidne blagovne znamke proizvodov, ki bi jih po kakovosti lahko uvrstili v zgornji srednji evropski razred. Po prevzemu je sledila stagnacija, nekdo je moral plačati napenjanje mišic Pivovarne Laško ob nakupu, pa tudi kaj hitro je postalo jasno, da laška skupina nima nobenega pravega razvojnega koncepta v živilstvu. Šlo je zgolj za uveljavljanje tržne premoči v politični španoviji z navideznimi nacionalnimi interesi. Nobenega razvoja ni več, nobenega prodora na evropske trge, ogrožen je del domačega in izgubljen pomemben del evropskega jugovzhodnega trga. Kje je dodana vrednost, kje so nova delovna mesta? In zdaj kriza, v kateri zmanjkuje denarja in ko ni nič lažjega (saj to počnejo povsod, kajne?), kot v novih razmerah od države zahtevati, da odkupi tržne deleže trgovca, saj ja ne bomo dovolili, da bi slovenska trgovina šle v roke tujcem, ki bodo odpuščali delavce in s polic vrgli slovenske živilske izdelke.
Objavljeno pod nt, gospodarstvo, slovenija |
|
| 28 odzivov »
Žita in oljarice za kurjavo ali prehrano?
emil erjavec, petek, 23. maj 2008Organizacija združenih narodov poroča, da je zaradi visokih cen žit prizadetih 82 držav na svetu. Resni socialni nemiri so izbruhnili v 38 najbolj revnih državah. Cene pšenice, mleka in masla so se po letu 2000 potrojile, cene koruze, riža in perutnine pa skoraj podvojile. Cene hrane (po indeksu Economista) so od 1974-2005 padle za 75 odstotkov, v zadnjih treh letih pa so se vrnile na raven 1974. Dvig je posledica kompleksnih pojavov in trendov, ki jih ni mogoče enoznačno opredeliti. Kmetijstvo in cene hrane so po nekaj desetletjih ponovno tema sestankov na najvišjih ravneh, o tem je že razpravljal IMF, govorili pa bodo tudi na vrhunskih srečanjih skupine G8 in OECD. Spremembe Skupne kmetijske politike, ki jih je Evropska komisija predložila 20. maja, naj bi prispevale k razreševanju tega perečega in resnega problema človeštva. Poskušajmo analizirati vzroke, oceniti dolgoročnost tega pojava in razpravljati o tem, kaj počne in kaj bi lahko počela Evropska unija pri reševanju težav z visokimi cenami hrane v svetu.
Objavljeno pod nt, gospodarstvo |
|
| 10 odzivov »
Zakaj in kakšno skupno kmetijsko politiko EU še potrebujemo
emil erjavec, petek, 22. februar 2008Pričakovali bi, da se bo razprava o »zdravstvenem pregledu« skupne kmetijske politike EU (Common Agricultural Policy, CAP oziroma SKP), ki trenutno poteka pod slovenskim vodstvom na ravni kmetijskih ministrov, izzivov, ciljev in strategij kmetijske politike resno lotila. Pa se jih ne, ker bi bili s tem načeti interesi držav, interesnih skupin in posameznikov, povrh tega od politikov in uradnikov nihče ne zahteva. Utemeljevanje politike, s katero bi, če bi resno mislili, lahko tudi prepričali splošno javnost, ni v kratkoročnem interesu doloečnih kmetijskih skupin, predvsem peščice, ki po ekonomskih kriterijih sploh ne bi smela biti deležna pomoči. SKP je v resnem družbeno-interesnem precepu med tem, kaj bi bilo družbeno zanimivo in bi lahko prepričalo javnost, in tem, kaj je kmetijstvo pripravljeno sprejeti.
Objavljeno pod nt, gospodarstvo |
|
| 3 odzivi »





