‘Moja kultura’ oziroma zakaj ima Sarkozy nemara prav
andrej, petek, 3. avgust 2007Pred dnevi sem vodil delegacijo visokih turških uradnikov in uradnic po Srednji Evropi. Najprej ogled Dunaja in vzpon na Kahlenberg, koder je daljnega leta 1683 krščanska vojska pod poljskim vodstvom nabila Turke. Potem ogled Hofburga, Trga junakov, torej cesarske palače in Heldenplatza ter kipa junaškega princa Eugena Savoyjskega, ki je z bridko sabljico ubranil naše prednike pred turškim jarmom. Potem naprej do Budimpešte, kjer so bili Turki krepkih sto let, pa ogled regionalnih dvorcev in prizorišč, ki so jih Turki razrušili (ali pa tudi ne) na svojih poteh po panonski nižini. In nazadnje še Ljubljana in ogled velikega prizora z oljem na platnu v mestni hiši, prizora hudobij in mučenj pod zastavo s polmesecem, in omemba Straže, hriba blizu blejskega otoka, kjer je bilo vedno pripravljenih dovolj drv za opozarjanje pred prihodom Turkov.
Turčija je in!
andrej, četrtek, 3. maj 2007Turčija je torej trenutno in! V Sloveniji je to na kulturnem področju, kjer CD, Druga godba in Radio Študent že celo pomlad predstavljajo “best of the best” sodobnega kulturnega utripa te dežele. In na to sem kot Slovenec zelo ponosen – čestitke organizatorjem! V preostalem delu EU je Turčija in, ker je mogoče s prastrahovi pred Turki izvrstno manipulirati domačo politično sceno ter s takšnim utrjevanjem “Trdnjave Evropa” pridobivati čas za reševanje institucionalnih neskladij te nadnacionalne tvorbe, ki je bila postavljena kot EU-6, sedaj je pa narasla na EU-27.
Objavljeno pod svet | 
| 
| 6 odzivov »
Po sledeh velike noči ter sv. Petra in Pavla
andrej, ponedeljek, 16. april 2007Iskenderun je pristaniško mesto na skrajnem vzhodu turškega dela sredozemskega morja, ob meji s Sirijo, blizu Libanona. Mesto s ca. 160.000 prebivalci ima za to območje razmeroma zelo spodobno koncentracijo bank in to dejstvo mi je Mehmet parafraziral s preprostimi besedami: “Iskenderun pere najčisteje”.
Pravzaprav sem se odpravil na obisk h katoliški skupnosti, ki živi v Iskenderunu, kjer je tudi sedež škofije za celotno vzhodno Turčijo. Da sedež škofije ni v bližnji Antakyi (ali Hatayu po sirsko), ki je nekako bolj znana kot Antiohija iz časov pridiganja sv. Petra v votlini, ki so jo pozneje razglasili za “prvo katedralo na svetu”, je posledica preprostega razloga: cerkev v Iskenderunu je dosti večja in zato tudi primernejša za škofijo.
Objavljeno pod življenje s slogom, svet |
|
| 6 odzivov »
Kratka zgodba o boju za svobodo ’tistih, ki mislijo drugače’
andrej, sobota, 7. april 2007Strogo središče Ankare, Kızılay, skoraj vsakodnevno ponuja dokaz trpežnosti turške demokracije – demonstracije. Kakšne, čigave, proti komu? To niti ni pomembno, pomembno je, da imajo demonstranti praviloma slabo ozvočenje ter da je število varuhov reda in miru vsaj dvakrat večje, kot je število demonstrantov, njihova oprema pa primerljiva z opremo vojščakov iz Lucasove Vojne zvezd. Miroljubni protesti spadajo na Kızılay kot kebab, baklave in ayrana.
Objavljeno pod svet |
|
| 6 odzivov »
Sameva cerkvica v tihoti
andrej, nedelja, 1. april 2007Otvoritev obnovljene armenske cerkve na otočku sredi jezera Van na skrajnem jugovzhodu Turčije je še en od poskusov turške vlade, prikazati se v luči zaščitnice kulturnega in zgodovinskega bogastva na svojih tleh, ne glede na to kateremu narodu in veri to bogastvo pripada.
Poldrugi milijon evrov je stala obnova kulturnega spomenika, trajala je nekaj let in ob otvoritvi so poleg predstavnikov turške vlade prisostvovali tudi vladni gostje iz Armenije (s katero Turčija sicer nima uradnih stikov), med nasmejanimi rezalci trakca pa je bil tudi patriarh armenske pravoslavne cerkve v Turčiji. A je kdo manjkal? Ja, povabljeni so bili tudi predstavniki Armencev v diaspori, torej tisti iz ZDA, vendar bi bilo presenečenje res preveliko, če bi se tudi oni odzvali povabilu.
Objavljeno pod svet |
|
| 4 odzivi »
Zakaj se bojimo ‘Turkov’ - in zakaj nas oni sovražijo
andrej, nedelja, 25. marec 2007Ne vem, kakšen občutek je imel povprečen Turek, ko je prvič prišel na ‘začasno’ delo v tovarno BMW sredi katoliško konservativne Bavarske. Lahko, da podobnega kot jaz, ko sem se prvič s taksijem peljal z letališča v Ankari in so me ob poti v oči in v (pod)zavest ‘zbadali’ bodičasti minareti džamij. Hecno, šele po večdnevnem bivanju v Turčiji sem se zavedel, kako tudi pri nas v Sloveniji vsako vasico krasi cerkvica, vsak hribček in dolina ima z reflektorji osvetljen svoj zvonik in vsako križanje poljskih poti je označeno s kapelico. In zakaj mi pogled na množico minaretov povzroča nekakšno nelagodje, da ne rečem, celo strah – in to v Turčiji, sredi muslimanskega sveta?! Valjda, v prvi vrsti zaradi ljudskega, preko šole posredovanega izročila o junakih tipa Martin Krpan, Lambergar in Kraljevič Marko in šele potem mogoče tudi zaradi Bin Ladna in sodobnih hudobcev.
Objavljeno pod svet |
|
| 6 odzivov »
Preštevanje armenskih kosti v Turčiji
andrej, ponedeljek, 19. marec 2007Poleg islama in pravic manjšin, predvsem kurdske, je razprava o pokolu armenskega prebivalstva glavna ovira na poti Turčije v EU. Vsaj s stališča povprečnega državljana in državljanke EU je to tema, ki postaja znana šele zadnje čase. To potem, ko so lani Francozi ta pokol iz obdobja prve svetovne vojne z zakonom proglasili za genocid nad armenskim narodom, potem, ko se je tudi ameriški senat lani začel ukvarjati prav s tem vprašanjem in sedaj, ko je švicarsko sodišče spoznalo za krivega nekega obskurnega turškega politika zaradi trditve, ki jo je izrekel v Švici. Kaj je izjavil? Da turška vojska takrat ni izvajala genocida, marveč zgolj “maščevalne pokole” in da gre pri celi zadevi za “imperialistično laž” (ja, gre za levičarskega politika, bolj stare garde…).
Objavljeno pod svet |
|
| 5 odzivov »
