Prejeto: Poziv ob znižanju sredstev za revijo Dialogi
admin, nedelja, 16. november 2008Poziv javnosti, mestnemu svetu in županu mestne občine Maribor,
da v rebalansu proračuna MOM za leti 2008 in 2009 za sofinanciranje revije Dialogi, ki jo izdaja Založba Aristej, nameni dodatna sredstva, ki bodo najmanj povrnila v sprejetem proračunu odvzetih 40 odstotkov glede na leto 2007 ter upoštevala stopnjo inflacije.
Spoštovani!
V preteklem mesecu nas je dosegla zaskrbljujoča vest o znatnem zmanjšanju proračunske postavke Mestne občine Maribor za založniško dejavnost – in posledično za revijo Dialogi. Glede na rezultate letošnjega razpisa naj bi bilo reviji dodeljeno kar 40 % manj sredstev oz. 11.049 EUR manj v primerjavi z lanskim letom. Dodeljena sredstva tako ustrezajo (realni!) vsoti, ki so jo Dialogi prejemali med leti 1996 in 1997.
Kot sodelavci revije, bralci in intelektualna javnost na tovrstno drastično klestenje sredstev preprosto ne moremo pristati, saj kaže na pišmevuhovski odnos oblastnih struktur ne le do kulture same, marveč tudi do lastne (mestne) identitete. Prav zato na takšen odnos ne bi smel pristati noben posameznik, ki odloča o proračunu, in posledično o viziji prostora in družbe, v kateri živi.
Dialogi so resda polovično financirani tudi s strani Ministrstva za kulturo, vendar so svojo glavno vlogo odigrali na ravni povezovanja med „lokalnim“ in „državnim“. Dialogi, ki so eden najstarejših kulturnih programov v Mariboru, so zlasti v obdobju, ko je njihovo izdajanje prevzela založba Aristej, postali revija, ki je ohranjala prepoznavno mariborsko identiteto, a jo vraščala v splošnejše téme in projekte ter se usidrala kot ena izmed nenadomestljivih revij z vseslovenskim pomenom.
Zlasti v zadnjih letih so Dialogi zato pridobili in znatno razširili kar najbolj širok krog sodelavcev iz vse Slovenije – in še posebej hvalevredno je, da gre za mlade in ambiciozne sodelavce. Kljub tematski osredotočenosti na enoten fokus posamičnih številk, so tudi vsebinsko zastavili izrazito širok kulturni spekter, ki sega vse od objavljanja izvirnega leposlovja, preko kritiške refleksije, pa vse do znanstvenih razprav. Ob posamičnih tematskih blokih, namenjenih aktualnim družbenim vprašanjem, so prav znanstvene in esejistične razprave tisto torišče, v katerih je revija dosegla največji in najhitrejši razvoj, saj so Dialogi v večini kriterijev že dosegli standarde strokovnih znanstvenih revij.
Zato ne čudi, da so Dialogi vključeni v vsaj dve pomembni evropski in svetovni mreži oziroma bazi – v mrežo Eurozine, to je, kulturni forum, ki združuje evropske revije; predvsem pa v ameriško bazo MLA (Modern Language Association), ki velja za najpomembnejšo znanstveno bazo s področja jezikovnega in književnega raziskovanja.
Ob tem je skorajda odveč omeniti, da so Dialogi tudi druga najstarejša izhajajoča slovenska revija!
Najmanj čudno je tradicionalnemu in obenem razvijajočemu se mediju, kot je revija Dialogi, sredstva zmanjševati, saj kaže na temeljno nerazumevanje vloge intelektualnega tiska v družbi, pa tudi na temeljno nerazumevanje družbe znanja, ki jo tako radi vsi poudarjamo, ko gre za nabiranje političnih točk. In nenazadnje, z zmanjševanjem sredstev tistim programom Mestne občine Maribor, ki so ime mesta in občine že uspešno uveljavili v Sloveniji in tudi v širšem kulturnem okolišu, Mestna občina Maribor hote ali nehote sama pritrjuje tistim kritikom, ki so ji očitali nedoraslost in neustreznost za kandidaturo za evropsko kulturno prestolnico. Hkrati pa svojo lastno kulturo in identiteto radikalno omejuje na status province. Ne eno ne drugo ji ne more biti v ponos.
Objavljeno pod k, kultura in šolstvo, slovenija | 
| 
| ni odzivov »
Spodbujanje inovativnosti se začne v vrtcih
admin, četrtek, 13. november 2008GOST razgledi.net
dr. Borut Likar
direktor Inštituta za inovativnost in tehnologijo, MBA, izr. prof. Fakulteta za management Koper, Univerza na Primorskem
borut.likar1@guest.arnes.si
Svet se vrti vedno hitreje, globalizacija in rast novih, v svetovnem gospodarstvu pomembnih tekmecev, postavljata pred države nove zahteve. Skladno s podatki Global Competitiveness Index 2008-2009 (World Economic Forum) se Slovenija uvršča na 42 mesto. To je tri mesta slabše kot leto poprej. Zdrs ugotovimo tudi po t.i. lestvici Skupni inovacijski indeks (SII), ki omogoča primerjanje inovativnosti predvsem med državami EU. Slovenija je z SII=0,35 pod povprečjem EU (0,45) in daleč za najbolj razvitimi (SII Švedske je najvišji in znaša 0,73). Še slabša novica pa je, da Slovenija nazaduje primerjalno (v zadnjem letu nas je prehitela npr. Češka). Če analiziramo situacijo podrobneje, ugotovimo, da je pri nas 35% inovacijsko aktivnih podjetij. A tudi ta podatek še zdaleč ne pomeni, da so “statistično inovativna” podjetja v resnici močno inovativna. Nekatera so, večinoma pa gre bolj za nadih inovativnosti, saj so rezerve še ogromne. Z vložki znotraj podjetja v izgradnjo sistema inovativnosti in s tem povezanih kompetenc zaposlenih je sicer možno gospodarske rezultate izboljšati, vendar to še ne zadošča za doseganje najinovativnejših gospodarstev.
Objavljeno pod gost razgledi.net, znanost in tehnologija, slovenija |
|
| 4 odzivi »
Spremeniti vse …, da se nič ne bi spremenilo? *
admin, sreda, 5. november 2008Igor Vidmar
Barack Obama: »Spremenili bomo Ameriko in spremenili bomo svet!«
The Independent: »… we should be under no illusions … America will still have the president that will put America first.«
Spoštovani, ali lahko nekoliko dežujem na parado pravkar resetiranega navdušenja nad novo Ameriko in na vzneseno mantro »upanje… zaupanje… upanje«? Preden Dušan Jovanović zaprosi za ameriško državljanstvo in preden Marcel Štefančič jr. vpraša, kdaj bo končno predsednik Slovenije postal črnec?
Objavljeno pod nt, svet |
|
| 13 odzivov »
Minimalna plača odvisna od soglasja socialnih partnerjev
admin, torek, 4. november 2008GOST razgledi.net
Borut Meh
predsednik Združenja delodajalcev Slovenije
borut.meh@zds.si
Zahteva stranke DESUS v okviru koalicijskih pogajanj, da mora v bodoče najnižja pokojnina znašati 500 evrov, je spodbudila ZSSS, da je enak znesek postavila kot tisti minimum, ki bi ga neto prejemal vsak zaposleni za polni delovni čas. Nastala je paradoksalna situacija, da se dogovarjamo in razmišljamo zgolj o delitvi, ne pa o ustvarjanju pogojev in sredstev, da bi lahko takšne pokojnine in plače zaposleni in upokojeni državljani na podlagi ekonomskih rezultatov prejemali. Očitno se v Sloveniji še ne zavedamo, da je vrh gospodarskega cikla za nami. Slovenija je močno izvozno usmerjena, naše najpomembnejše zunanje trgovinske partnerice Nemčija, Italija, Francija, pa so tako rekoč že zabredle v recesijo, zato se poslabšanju gospodarske aktivnosti posledično tudi Slovenija ne more izogniti.
Objavljeno pod gost razgledi.net, gospodarstvo |
|
| 1 odziv »
Global Financial Crisis: before, now, and after
admin, torek, 28. oktober 2008GOST razgledi.net
dr. Simona Bovha Padilla
svetovalka v uradu za evropske politične analize pri evropski komisiji
simona.bovha.padilla@ec.europa.eu
The most recent financial turmoil started more than a year ago and unfolded rapidly. Although the re-pricing of credit risk was not surprising event, given the prolonged period of compressed credit spreads, a securitisation crisis and its effect on money markets hit some of the most prominent financial institutions in the world. Both the business cycle downturn and the on-going financial turmoil were triggered by the correction in the US Housing Market. House price cycles have a prominent effect on the economy. As banks usually hold the biggest part of mortgage loans in their balance sheets, it is not surprising that historically housing busts have impacted the banking sector significantly. Decline in house prices increases delinquency rates and at the same time reduces economic activity through negative effects on construction sectors and related activities.
Objavljeno pod gost razgledi.net, gospodarstvo |
|
| 2 odziva »
What is behind the OPEC production cut?
admin, petek, 24. oktober 2008GOST razgledi.net
Helios Padilla Mayer
senior commodity analyst, Fortis Bank, Brussels
helios.padillamayer@fortis.com
The recent decline in oil prices (see Figure 1) has raised concerns about the impact that lower oil revenues will have on oil exporting countries. Such a drop will impact fiscal budgets depending on their spending patters and different sizes of their economies. OPEC decision to cut production has been divergence between their members. However, we expect OPEC to act aggressively today (October 24) in order to defend oil prices. Global markets continue to decline on recession concerns: European Futures Dow Jones Euro Stoxx 50 Index, a benchmark for the euro area, is down by 7.2%, American FTSE 100 declined by 5.9% and the Japanese Nikkei 225 by 9.6%. At these conditions, OPEC has to cut production at least by 1.5-2 million barrels otherwise markets will not react and price in the supply reduction.
Objavljeno pod gost razgledi.net, gospodarstvo |
|
| 2 odziva »
Nastajanje vzporednega šolskega sistema
admin, četrtek, 16. oktober 2008GOST razgledi.net
dr. Zdenko Kodelja
vodja Centra za filozofijo vzgoje na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani
zdenko.kodelja@guest.arnes.si
V letošnjem šolskem letu je začela delovati prva katoliška osnovna šola v samostojni državi Sloveniji. Z njeno ustanovitvijo je bila vzpostavljena doslej manjkajoča institucionalna povezava med že obstoječimi katoliškimi vrtci in gimnazijami. Ko bo ustanovljena še načrtovana katoliška univerza in poklicne srednje šole, bo temeljna struktura paralelnega šolskega sistema udejanjena. Odtlej se bo verjetno spreminjalo le še število ustanov, ki bodo vanj vključene. Koliko jih bo, bo gotovo odvisno od več dejavnikov (njihove kakovosti, načina in obsega financiranja zasebnih šol, povpraševanja, strateških interesov katoliške cerkve itd.). Ne glede na to, koliko bo teh ustanov in kakšne vse bodo, pa je ena od bistvenih sprememb, ki jih katoliški paralelni šolski sistem prinaša, gotovo ta, da omogoča šolanje in prehajanje otrok znotraj katoliških vzgojnih in izobraževalnih ustanov, ne da bi jim bilo potrebno vstopiti v sistem javnega šolstva.
Objavljeno pod gost razgledi.net, kultura in šolstvo |
|
| 35 odzivov »
