Slovensko gospodarstvo in državljani kot varčevalci in davkoplačevalci iz Banke Slovenije po kapljicah dobivajo podatke o zdravju bank, njihovi izpostavljenosti zaradi finančne krize in zmožnosti za dodeljevanje posojil oziroma za financiranje gospodarstva. Dobri kondiciji slovenskih bank, o kateri smo poslušali vse do nedavnega, se tako po novem pravi odvisnost od uspešnosti refinanciranja na tujih trgih in občutljivost na posledice nadaljevanja finančne krize.

“Po podatkih, s katerimi razpolagam, so banke v Sloveniji v dobri kondiciji,” je še septembra lani zatrjeval guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. V začetku oktobra je dejal, da “so slovenske banke zdrave, nimajo pretiranega deleža problematičnih terjatev in imajo zanesljivo osnovo virov”.

Novembra je guverner ugotovil, da se slovenske banke ne kopljejo v denarju, čeprav jim centralna banka zagotavlja likvidnost. Problem imajo z zagotavljanjem ustrezne likvidnosti iz tujih virov, ker s sredstvi gospodarstva in prebivalstva zmorejo pokriti le 65 odstotkov kreditov, ki jih dajo slovenskemu gospodarstvu. Preostalih 35 odstotkov ali približno 16 milijard evrov morajo zagotoviti na medbančnih kreditnih trgih, je novembra moral priznati guverner Kranjec.

Božo Jašovič, član sveta Banke Slovenije, in Tomaž Košak, direktor oddelka finančne stabilnosti v Banki Slovenije, v študiji Vpliv finančne krize na slovenski bančni sistem, ki sta jo predstavila pred kratkim, navajata še bolj zaskrbljive podatke. “Zmanjševanje kreditne aktivnosti bo privedlo do slabšanja kakovosti kreditnega portfelja bank,” pravita. Razmere v gospodarstvu se slabšajo, upada tudi kreditna sposobnost podjetij, manjše povpraševanje gospodarstva po posojilih zaradi upadanja konjunkture bo povratno negativno vplivalo na banke.

Zadolženost slovenskih bank na mednarodnem grosističnem finančnem trgu je oktobra 2008 dosegla 35,4 odstotka bilančne vsote, leta 2004 je znašala le 20 odstotkov. Ker so zelo odvisne od uspešnosti refinanciranja na tujih trgih, kjer pa posojil tako rekoč ni mogoče dobiti, so slovenske banke bolj občutljive na posledice nadaljnjega razvoja finančne krize, opozarjata Jašovič in Košak.

V centralni banki so očitno prepričani, da manj boli, če slabe novice sporočajo postopno. Glede na to, da je Istrabenz očitno pred bankrotom, se počasi bliža tudi čas, ko bo guverner Kranjec moral stopiti pred novinarje in razkriti, kakšna je ogroženost državnih bank NLB in NKBM zaradi posojil, ki sta jih z veliko žlico odobravali za menedžerske odkupe in preveme podjetij. Marko Kranjec je tisti, ki bo moral povedati, ali NLB in NKBM potrebujeta novo sanacijo z davkoplačevalskim denarjem, da bosta lahko preživeli. Za prejšnjo sanacijo Ljubljanske banke in Kreditne banke Maribor so slovenski davkoplačevalci že odšteli slabo milijardo evrov. O odgovornosti menedžerjev in nadzornikov obeh bank za odločitve, ki so jih sprejeli, do zdaj še nismo slišali nič.

Irena Prijović, generalna sekretarka Združenja članov nadzornih svetov, je novembra na splošno o odgovornosti članov nadzornih svetov za Mladino povedala, da bi morali nadzorniki ravnati v skladu z načeli skrbnosti, vestnosti in poštenja, strokovnosti in profesionalnosti ter neodvisnosti in enakega obravnavanja delničarjev. Na sodišču dokazati, ali so nadzorniki dejansko ravnali tako ali ne, ni lahko. Ko pride do tožbe, so pomembni zapisniki sej nadzornih svetov, iz katerih so razvidni delovanje nadzornega sveta in njegove aktivnosti, kakšni so bili sprejeti sklepi, katere podatke je kdo zahteval, kakšna vprašanja je kdo postavil upravi, kakšna pojasnila je zahteval, kdo je dal ločeno mnenje, kdo je glasoval drugače in bil preglasovan …

Prijovićeva je še opozorila, da je 1. oktobra 2008 v celoti začel veljati nov zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki določa povečano odgovornost za organe vodenja in nadzora. Za organe vodenja in nadzora so zdaj poleg pravil finančnega poslovanja predpisane tudi dodatne dolžnosti, ki se nanašajo na zagotavljanje likvidnosti, plačilne sposobnosti in kapitalske ustreznosti.

Dr. Borut Bratina, izredni profesor na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru in predsednik strokovnega sveta Združenja članov nadzornih svetov, je prav tako za Mladino novembra lani pojasnil, da imajo menedžerji in člani nadzornih svetov odškodninsko in kazensko odgovornost. Za odškodninsko odgovornost velja civilno pravo. Tam se predvideva odgovornost menedžerja, če povzroči škodo, in sam mora dokazati, da ni povzročil škode, ampak je ravnal gospodarno, vestno in pošteno. Zaradi tega je z odškodninskimi tožbami odškodnino lažje izterjati.

Menedžerji in tudi člani nadzornih svetov že skušajo svoje grehe skriti za finančno krizo, toda Bratina opozarja, da pri odškodninski odgovornosti finančna kriza ni vedno bianco kritje, kajti tistega, ki je ravnal v skladu z vsemi standardi, tudi finančna kriza ne more ubiti, lahko mu povzroči le težave. Kriza se je začela že v letu 2007 in skrben gospodarstvenik bi moral ukrepati in začeti postopoma zmanjševati zadolženost, pravi Bratina.

Ni težko ugotoviti, kdo je sedel v upravi, kdo v nadzornem svetu NLB in NKBM, kdo je bil na čelu Banke Slovenije, ki je nadzornica bank, v času, ko sta velikodušno odobravali sporna posojila. Znano je tudi, kdo je bil na oblasti in odločal o vodilnih kadrih in nadzornikih v obeh bankah. Ali so vodilni in nadzorniki v NLB in NKBM ravnali v skladu z načeli skrbnosti, vestnosti in poštenja, strokovnosti in profesionalnosti ter neodvisnosti pa lahko pokaže izredna revizija. Tovrstna preverba seveda velja tudi za nadzor s strani Banke Slovenije.

Objavljeno pod gospodarstvo, slovenija | | |