Med članicami EU, ki zemeljski plin iz Rusije dobivajo po plinovodu prek Ukrajine, je tudi Slovenija. Slovenski dobavitelj zemeljskega plina je družba Geoplin. Okrog 55 odstotkov ga dobi iz Rusije po plinovodu prek Ukrajine, Slovaške in Avstrije, 40 odstotkov iz Alžirije prek Italije in 5 odstotkov z dobavami v Avstriji.

^{_{z dovoljenjem Graphic News}}

Čeprav v EU velja direktiva o zanesljivosti dobave zemeljskega plina, na podlagi katere si morajo države članice med seboj pomagati, če je ogrožena dobava iz tretjih držav v višini vsaj 20 odstotkov, vsaka članica najprej poskrbi za svoje porabnike. To velja tudi za Italijo, ki bo v primeru zmanjšanja dobave plina iz Rusije gotovo najprej pokrila lastne potrebe z alžirskim plinom in ga manj poslala naprej v Slovenijo. Med državami, ki so zabeležile zmanjšanje dobave plina zaradi spora med Ukrajino in ruskim Gazpromom, za zdaj sicer ni Slovaške, Avstrije ali Italije. Slovenski problem je tudi, da nima lastnega skladišča za zemeljski plin, saj Geoplin uporablja skladišča v Avstriji in na Hrvaškem. Po zagotovilih Geoplina oskrba z zemeljskim plinom v Sloveniji sicer ni ogrožena, če se ob normalnih zimskih temperaturah dobava v EU zmanjša za manj kot 30 odstotkov.

Bohdan Sokolovsky, ekonomski svetovalec ukrajinskega predsednika, je za časnik Guardian sicer povedal, da bo članice EU v 10 do 15 dneh prizadelo resno pomanjkanje plina, če bo Rusija vztrajala pri prekinitvi dobave plina Ukrajini. To izjavo je treba vzeti z rezervo oziroma kot del taktike pri pogajanjih med Ukrajino in Rusijo, saj je ukrajinski predsednik Viktor Juščenko napovedal, da bo dogovor dosežen do 10. januarja, pogajanja pa se niti začela še niso.

Ob tem ne gre pozabiti izjave generalnega direktorja družbe Total Christopha de Margerieja, da je v začetku leta 2006 Rusija prekinila dobavo plina Ukrajini zato, ker ga ji je zaradi mraza zmanjkalo, ne zaradi spora z Ukrajino. “Bil sem takrat v Moskvi in na severu, bilo več kot 50 stopinj Celzija pod ničlo, v takšnih razmerah ni mogoče delati. Takrat vam je zmanjkalo plina, a ni bila problem Ukrajina. To je majhna država, dobava zanjo je zanemarljiva v primerjavi z EU. Vem pa, da je lažje reči, da je do prekinive dobave prišlo zaradi spora, kot priznati, da je plina zmanjkalo,” je sredi oktobra v Bruslju zatrdil prvi mož Totala. Aleksander Krestjanov, namestnik ruskega veleposlanika pri EU, je to seveda odločno zanikal z besedami, da mora Rusija ves čas poslušati očitke, da energente zlorablja kot orožje, čeprav tega nikoli ni počela, tudi med hladno vojno ne. “Rusija z Ukrajino nikoli ni imela energetske vojne, zahtevala je le plačilo, do zapletov je prišlo po krivdi ukrajinske vlade, ne zaradi Rusije,” je vztrajal Aleksander Krestjanov. EU sicer dobi 25 odstotkov vsega plina iz Rusije po plinovodih prek Ukrajine.

Zemeljski plin ni pomemben energent le za ogrevanje, ampak tudi za industrijo. V Sloveniji je največja porabnica zemeljskega plina Nafta Petrochem, saj je zemeljski plin surovina za proizvodnjo metanola. Ta družba porabi okrog 10 odstotkov vsega zemeljskega plina v Sloveniji, s tem, da svojo proizvodnjo prilagaja razmeram. To pomeni, da pozimi, ko je treba zagotoviti plin za ogrevanje, ustrezno zmanjša proizvodnjo, poleti pa jo poveča. Poraba v celotni kemični industriji v Sloveniji, ki zemeljski plin uporablja kot surovino, pa znaša okrog 20 odstotkov.

Velik porabnik zemeljskega plina je tudi Termoelektrarna Brestanica, ki pa ima plinske turbine, prilagojene za obratovanje z različnimi gorivi. Električno energijo lahko pridobiva iz zemeljskega plina, ekstra lahkega kurilnega olja in iz kombinacije obeh. Lani je zemeljski plin za pridobivanje elekrične energije začela uporabljati tudi Termoelektrarna Šoštanj, njen temeljni energent sicer še naprej ostala velenjski lignit. Iz plina nameravajo v tej elektrarni v prihodnje pridobiti do 10 odstotkov električne energije.

Letna poraba zemeljskega plina v Sloveniji znaša okrog 1,2 milijarde kubičnih metrov. Po podatkih iz energetske bilance za leto 2008 industrija porabi 57,4 odstotka vsega zemeljskega plina v Sloveniji. Dejanska letna poraba pri velikih industrijskih porabnikih, ki imajo možnost izbire med različnimi energenti (cementarne, steklarne), pogosto odstopa od načrtovane. Ti porabniki se namreč lahko zelo hitro preusmerijo na drug (cenejši) energetski vir. Tudi zunanje temperature močno vplivajo na dejansko porabo zemeljskega plina (kotlarne in ostala poraba), piše v energetski bilanci.

Podjetja so v letu 2008 pričakovala povečanje končne porabe zemeljskega plina za 6,5 odstotka v primerjavi z letom 2007. Na energetskem področju so načrtovala povečanje za 3,6 odstotka, v neenergetski rabi za 22,4 odstotka, v industriji za 0,8 odstotka in v 0stali porabi za 17,4 odstotka.

Objavljeno pod gospodarstvo, slovenija | | |