samo lačna prežeča žival
admin, sobota, 20. december 2008GOST razgledi.net
Jan Cvitkovič
režiser in scenarist
delovnasobota@yahoo.com
sam
nož je zapičen v zemljo. cevi za vodo so zvite med grmovjem.
zvok sesalca iz sosednje hiše opozarja, da v deželi vlada izobilje.
meni neznanim rožam postopoma odpadajo cvetovi.
muhe se delajo, da čakajo na plen.
billie holiday boža moje razbolelo telo.
s porezanimi glasilkami molčim.
vojna bo.
in jaz bom sam v njej.
lačna žival
z glavo obrnjen proti zemlji
drsim po konicah sveže odrezane trave
dvajset kačjih pastirjev podpira moje utrujene prste
skrivam se
na drugi strani zidu ljudje izmenjujejo stavke besed
rad bi se jim pridružil a mi ne gre
rad sem tak kot sem
samo lačna prežeča žival
ukinitev konja
ko se bom izpihnil sine moj
mi izreži tetovažo s hrbta
ni šminkerska
naredil jo je džanki s predelanim brivnikom
vmes je zakinkal zato ni dokončana
ta šaman mi je naredil življenje
lepo in grdo
a na koncu me je le obvaroval
posuši to usnje
lepo je imeti košček očeta v žepu
__
iz zbirke Lačna žival, založba KD Myra Locatelli
Objavljeno pod gost razgledi.net, kultura in šolstvo, slovenija |
|
|






Pravkar izšlo pri založbi Sophia


To pa zaposli misli in jih zapodi v akcijo…
Zelo pitoreskno pesnenje. Zanimivo. AGRFT-ejevci so bili od nekdaj skregani s tovrstno poetiko. Jan je dokaz da gre eno z drugim, ali še bolje, “eno” ne more brez drugega. To je to!
še en dokaz, kako so v poeziji pomembni pridevniki
Jan je brez dvoma genij.
Eden redkih v Sloveniji.
Ne vem zakaj ga birokrati tako tlačijo.