Da je treba za oživitev gospodarstva v EU zbrati 200 milijard evrov ali 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda Unije, se ministri za finance članic EU strinjajo, kje bodo ta denar vzeli in koliko ga bo kdo v okviru svoje državne blagajne zagotovil, pa se niso mogli dogovoriti. Šele, ko bodo vse članice predstavile svoje nacionalne načrte, bo mogoče ugotoviti, kolikšna sredstva bodo zagotovile za oživitev gospodarstva. Evropska komisija bo upoštevala vse ukrepe, ki bodo prinesli učinke v letu 2009 in delno v letu 2010, ne glede na to, kdaj so jih države članice sprejele, je včeraj pojasnil evropski komisar za ekonomske in monetarne zadeve Joaquin Almunia.

Kakor piše v zaključkih francoskega predsedstva, ki jih bodo prihodnji teden dobili na mizo v odločanje in sprejem voditelji držav članic, je predlog evropske komisije nabor ukrepov, s katerimi si vsaka članica lahko postreže glede na svoje potrebe in zmožnosti proračuna. Po besedah francoske finančne ministrice Christine Lagarde, ki je zasedanju ministrov predsedovala, so se ministri tudi strinjali, da je treba vire zagotoviti na ravni EU in v državah članicah, kakor je predlagala evropska komisija. Po njenem predlogu morajo države članice zagotoviti 1,2 odstotka BDP ali 170 milijard evrov, evropska komisija pa bo skupaj z Evropsko investicijsko banko zagotovila 30 milijard evrov ali 0,3 odstotka BDP držav članic.

Večina ministrov pa se ni strinjala, da bi potrošnikom z začasnim znižanjem osnovne stopnje DDV po zgledu Velike Britanije ponudili nižje cene in jih tako spodbudili, da bi več kupovali. Ministri vseh 15 članic, ki imajo evro, in Slovaška, ki ga bo prevzela januarja, so se že pred zasedanjem ministrov vseh 27 članic soglasno dogovorili, da DDV ne bodo zniževali. Ugotavljajo, da bi bili učinki preveč negotovi. Osnovna stopnja DDV v skladu z evropskim pravnim redom v nobeni državi članici ne sme biti nižja od 15 odstotkov in ta meja velja tudi v primeru začasnega znižanja. Nekateri ministri se po Almunievih besedah tudi niso strinjali s predlogom evropske komisije, da bi neporabljen denar iz proračuna EU namenila za pospešitev infrastrukturnih investicij, zlasti na področju transporta, energije in telekomunikacij. Je pa prepričan, da bo predlog spet prišel na mizo voditeljev držav članic.

Predsednik evroskupine Jean-Claude Juncker je poudaril, da noben od finančnih ministrov iz članic evroskupine ni zahteval ukinitve veljavnosti pakta stabilnosti in rasti, ki proračunski primanjkljaj omejuje na največ 3 odstotke BDP. Te meje države članice ne smejo preseči, razen, če ob steku treh pogojev. Prvi je občuten padec gospodarske rasti ali nepričakovan dogodek. Drugi pogoj zahteva, da je prekoračitev začasna, to je po Almunievih besedah eno leto. Tretji pogoj pa je, da je prekoračitev blizu 3 odstotkov BDP, “kar je malo decimalk in ne veliko decimalk”. Koliko je malo decimalk, se komisar Almunia ne bo pogajal z novinarji, “številko ima pa v glavi”. Zoper vse članice, ki teh pogojev ne bodo izpolnile in bodo imele višji proračunski primanjkljaj od 3 odstotkov BDP, namerava evropska komisija dosledno uvesti postopek zararadi kršitve določb pakta. Tak postopek menda najprej čaka Irsko. Nove ugotovitve o proračunskih razmerah v posameznih državah članicah namerava komisija objaviti januarja.

Ob celotnem naboru ukrepov je še zmeraj odprto vprašanje, kako jih bo evropska komisija usklajevala, da se ne bodo izničevali med seboj in da ne bodo članice državni denar metale skozi okno.

Objavljeno pod svet | | |