Študenti ljubljanske univerze so nedavno spet osvojili prvo mesto na mednarodnem tekmovanju iz sintezne biologije (iGEM) v ameriškem Bostonu, ki ga organizira Massachusetts Institute of Technology (MIT). Zmagali so v kategoriji Zdravje ali zdravilo in hkrati dobili tudi veliko nagrado, kar je največ, kar je mogoče doseči na tem tekmovanju. Zmagali so s cepivom proti bakteriji, ki je med glavnimi povzročitelji raka na želodcu in dvanajstniku.

Skupina študentov fakultet Univerze v Ljubljani je letošnje poletje posvetila pripravi novega cepiva proti bakteriji Helicobacter pylori. To je bakterija, ki se naseli v sicer zelo negostoljubnem okolju želodčne sluznice, kjer povzroča nastanek želodčne razjede in je med poglavitnimi povzročitelji raka na dvanajstniku in želodcu. S to bakterijo je okuženih od 20 do 95% ljudi na svetu. Okužbo se lahko pozdravi z dolgotrajno terapijo z antibiotiki, vendar ta ne prepreči ponovne okužbe. Najprimernejše zdravilo bi bilo cepivo, vendar ga danes še ne poznamo, saj se je ta bakterija naučila zaobiti prepoznavanje s strani imunskega sistema.
Raziskovalna skupina študentov Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Biotehniške fakultete ter Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani se je pod vodstvom mentorjev s Kemijskega inštituta ter ljubljanske univerze lotila izdelave cepiva na izviren način.
Člani slovenske ekipe so: Vid Kočar, Katja Kolar, Jan Lonzarić (študenti biokemije), Eva Čeh, Anže Smole (študenta biotehnologije), Jerneja Mori (študentka mikrobiologije) in Ana Lasič (študentka medicine) ter mentorji dr. Mojca Benčina, Monika Ciglič, Karolina Ivičak, Nina Pirher (Kemijski inštitut), prof. Simon Horvat (BF), prof. Alojz Ihan (MF) ter prof. Roman Jerala (Kemijski inštitut ter FKKT). 

Lani so na iGEM2007 slovenski študenti zmagali v kategoriji Zdravje ali zdravilo s projektom, ki prinaša novo metodo pri zdravljenju okužbe z virusom HIV. Pred dvema letoma pa so na iGEM2006 pobrali glavno nagrado s projektom priprave celic, ki so sposobne same prepoznati bakterijsko okužbo ter se nanjo ustrezno odzvati. Udeležbo na tekmovanju jim je omogočila EU prek projekta o sintezni biologiji (SYNBIOCOMM), enega od projektov, ki jih je evropska komisija uvrstila med najboljše projekte, financirane v okviru šestega okvirnega programa za znanost in raziskave (FP6). V knjigi Raziskave za Evropo, Izbor zgodb o uspehu, ki jo je izdala evropska komisija, so o tem zmagovalnem projektu med drugim zapisali.

The Ljubljana team worked on a condition called sepsis, which occurs when the immune system goes into overdrive and ultimately blocks the flow of blood to the organs. Sepsis is fatal in a third of cases. The Slovenians created a system which succeeded in stopping the immune response from going into overdrive while ensuring it was still able to respond to the infection.
What made the Ljubljana entry particularly remarkable was the fact that they worked with mammalian cells, which are more complicated than bacterial cells. Their project required “biobricks” not found in the library provided for participants, and so they had to create them themselves.  

Evropska komisija je prek projekta SYNBIOCOMM študentom sofinancirala udeležbo na tem tekmovanju zato, ker je njen cilj, da bi EU na področju sintezne biologije postala vodilna na svetu. Sintezna biologija je s povezovanjem znanosti s področja življenja in inženiringa nova disciplina, njena odkritja so uporabna na tako različnih področjih, kot so medicina, energija in kemijska industrija. Sintezni biologi z inženiringom ustvarjajo nove biološke sisteme s funkcijami, ki jih ni mogoče najti v naravi. Sintezna biologija bo morda razvila biološka orodja za odkrivanje poškodb žil in njihovo odpravo ali pa mikroorganizme, ki bodo iz onesnažene zemlje odstranjevali strupene smeti. Do tega je sicer še zelo daleč, je pa projekt SYNBIOCOMM pomagal oblikovati enotno evropsko skupnost za sintezno biologijo, pravijo na evropski komisiji.

Objavljeno pod znanost in tehnologija, slovenija | | |