V takšnih časih je treba biti Igor Bavčar
vojko, četrtek, 20. november 2008Kakšna tri desetletja so od takrat, ko sva se z Igorjem Bavčarjem ‘na daljavo’ zapletla v neko obrobno polemiko. Kakšni dve leti kasneje sva bila v istem uredništvu - študentskega časopisa Tribuna. Žalibog se ne spomnim več zanesljivo, ali je bila tednik ali štirinajstdnevnik (mislim, da slednje), spomnim pa se, da je bil časopis vsaj enkrat zaplenjen (če se ne motim zato, ker je zunanjega ministra, takrat jugoslovanskega, menda žalil z neko pesmijo) in še nekajkrat blizu tega, da ’samozaščitno osveščeni tiskarji’ ne poženejo rotacije z njenimi ploščami. Kakor koli, vedno, ko je bilo treba, je bil Bavčar bolj ali manj edini od nas, ki je ohranil popolno prisebnost in z dolgimi ‘referati’ tako utrudil za Tribuno pristojne tovariše, da kakšnih hujših sankcij ni bilo. Najini odnosi nikoli niso bili bogve (in po slovesu iz uredništva so naju pota le redko pripeljala skupaj), a sam sem to njegovo prisebnost vselej občudoval. Še danes jo, recimo v ponedeljek v Polemiki na nacionalki ali med včerajšnjo izjavo za javnost po seji nadzornega sveta Istrabenza.
Objavljeno pod slovenija | 
| 
| 4 odzivi »
O Virantovih 450 in Lahovnikovih 600 milijonih evrov
vojko, četrtek, 20. november 2008Ne vem, na podlagi katerih podatkov je /Matej/ Lahovnik ocenil situacijo, bolj natančnih podatkov, kot so ocene konkretnih javnih zavodov o predvidenem dvigu plač marca 2010, ne more biti, razen če je upošteval usklajevanje s stopnjo inflacije, je včeraj (povzeto po Delu) o stroških plačne reformega javnega sektorja povedal poslavljajoči se minister za javno upravo Gregor Virant. 450 milijonov torej? Tudi sam ne vem, na podlagi katerih podatkov je kandidat za gospodarskega ministra Lahovnik na zaslišanju pred matičnim odborom govoril o 600 milijonih, a k tabeli, ki jo je v ‘poročilu o implementaciji plačnega sistema v javnem sektorju‘ na svoji spletni strani zdaj objavilo Virantovo ministrstvo, lahko dodam stolpec iz svojega vira. Seštevek je 617 milijonov, levji delež razlike do ‘uradnega’ pa gre na račun zdravstva. Zakaj tolikšna razlika in ali je utemeljena, bi minister Virant pravzaprav moral vedeti, saj gre v dodanem stolpcu za skupno oceno dveh ministrstev: njegovega in finančnega.
Objavljeno pod k, slovenija |
|
| ni odzivov »
Akcijski načrt za reševanje gospodarstva v sedmih točkah
jože p. damijan, četrtek, 20. november 2008Dogodki na svetovnih trgih se vrstijo izjemno hitro. Kriza avtomobilske industrije v Nemčiji bo že decembra zajela tudi slovenske dobavitelje. Tekstilna podjetja napovedujejo odpuščanja. Nova vlada ne bo imela niti dneva miru, kajti ukrepati mora bliskovito hitro in sistemsko, sicer se bo nanjo zgrnil plaz posamičnih tekstilnih, usnjarskih, avtomobilskih itd. podjetij s prošnjo za državno pomoč. Plaz, ki bo vlado pokopal. Podjetij v tako splošni krizi ni mogoče reševati posamično, ker preprosto ni niti dovolj denarja niti časa na voljo, ampak jih je treba reševati sistemsko. Akcijski načrt za reševanje gospodarske krize mora hkrati in usklajeno ciljati tri stvari:
preberi več »
Objavljeno pod nt, slovenija |
|
| 15 odzivov »
Evropski 130-milijardni sveženj s 345 milijoni evrov iz Slovenije
darja, četrtek, 20. november 2008Okrog 130 milijard evrov bo menda vreden konjunkturni program, ki ga namerava evropska komisija prihodnjo sredo predstaviti za reševanje gospodarske krize, so včeraj potrdili na nemškem ministrstvu za gospodarstvo. Nekaj denarja bo prispevala evropska komisija iz proračuna EU, večino pa bodo morale zagotoviti države članice, če bo njen predlog potrjen. Vsaka naj bi zagotovila 1 odstotek bruto domačega proizvoda. Slovenski bruto domači proizvod je po podatkih državnega statističnega urada lani znašal 34,5 milijarde evrov, kar pomeni, da bi Slovenija morala prispevati 345 milijonov evrov.
Objavljeno pod nt, gospodarstvo, svet |
|
| ni odzivov »
Več pojemo antibiotikov, manj učinkoviti so
darja, četrtek, 20. november 2008Prebivalci EU večino antibiotikov pojedo doma. Na 1000 prebivalcev so leta 2006 od bolnikov, ki so se zdravili doma, največ antibiotikov pojedli Grki, najmanj pa Nizozemci. Slovenija je med šestimi članicami, ki so na repu lestvice. Na splošno prebivalci južnih članic EU pojedo trikrat več antibiotikov kot na severu EU. Naraščajoča odpornost bakterij na antibiotike in zmanjševanje učinkovitosti antibiotikov zaradi prevelike uporabe je vse večji problem članic EU, ugotavlja evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC). Najbolj zaskrbljiva je vse večja odpornost bakterij, ki povzročajo vnetja sečevodov. Da bi ta trend ustavili, je treba vzpostaviti mednarodno sodelovanje in tudi ukrepanje na nacionalni ravni.
preberi več »
Objavljeno pod zdravje in okolje |
|
| 1 odziv »
