Vlada naj umakne Virantovo plačno reformo
jože p. damijan, sreda, 19. november 2008Po pisanju Financ bo po najnovejših predvidevanjih ministrstva za javno upravo (MJU) za plačno reformo v javnem sektorju potrebnih 450 milijonov evrov, vendar naj tudi ta ocena ne bi bila dokončna.
V luči prihodnje recesije na naših najpomembnejših izvoznih trgih in pritiska na znižanje stroškov dela v podjetjih ter povečanih socialnih izdatkov iz proračuna za pasivno politiko zaposlovanj, bi morala nova vlada razmisliti o tem, da umakne Virantovo plačno reformo. Pol milijarde evrov letno oziroma 1,3% BDP je skoraj polovica proračunskega primanjkljaja, ki si ga lahko privošči neka vlada v okviru Pakta o stabilnosti in rasti. Če bomo to polovico dovoljenega primanjkljaja “pokurili” za neko nesmiselno in strokovno sporno plačno reformo v javnem sektorju, s katero nihče ni zadovoljen, bo vladi ostalo izjemno malo manevrskega prostora za javno blaženje socialnih posledic recesije ter spodbujanje gospodarske rasti.
Jože, vsekakor me je tvoj poziv začudil?! Ali ne trčimo tukaj prav ob tisto dilemo, ali ohranjati zmerno potrošnjo ali varčevati? Hkrati se pojavi vprašanje, kdo naj troši oziroma kdo naj varčuje? V primeru, da bodo javnim uslužbencem izplačane plače v skladu s socialnim dogovorom oziroma plačno reformo, se bodo iz teh plač plačevali tudi prispevki in davki, skratka po najbolj drastičnih izračunih je to cca 70 % OD, pri tem pa se bo hkrati povečala kupna moč in potrošnja prejemnikov; nekateri avtorji opozarjajo, da bi bilo najslabše, če bi prišlo do deflacije. Ti, ki bodo prejemali višje plače pa lahko začnejo tudi varčevati - v bankah itd. V nasprotnem primeru bo, če bo teh cca 450 milijonov, od katerih so cca polovico že “privarčevali” javni oslužbenci z dogovorom o zamrznitvi plač, ostalo v proračunu, bo po vsej verjetnosti poniknilo kdovekje, med otalim verjetno tudi za razkošnost vladajočih ostalih ali pa za avtorske pogodbe zunanjih strokovnjakov!!! Po moje je z makroekonomskega vidika - ohranjanje potrošnjne - bolj oportuno in smiselno uveljaviti “Virantovo plačno reformo” z nujnimi popravki, kjer so nastala nesorazmerja. Vsekakor pa je treba javni sektor budno spremljati in racionalizirati tako upravne postopke, zelo premišljeno urediti organizacijo dela in si prizadevati za učinkovito upravljanje kot posledično zmanjševati število zaposlenih …Če hočemo ohraniti dinamiko servisiranja državljanov moramo imeti sposobno in učinkovito javno upravo in javne službe, to pa lahko dosežemo le z zadovoljnimi uslužbenci.
Ana,
ko bi ti vedela, kakšne neumnosti so v Virantovem modelu plač in pri odpravi plačnih nesorazmerij! Trenutno se najbolj splača biti policist s tacenskim šnelkursom in z 20 leti delovne dobe.
Poleg tega pa verjemi, da če bi odpustili polovico zaposlenih v državni upravi, ti niti opazila ne bi. Manj kot delajo, manj škode naredijo. Na žalost je tako.
Jože, hvala za odziv. Podrobneje si zadeve pojasnil v svojem današnjem prispevku Akcijski načrt za reševanje … a dilema potrošnja in/ali varčevanje ostaja.
Da je plačni sistem sračje gnezdo, je verjetno res. A pod eno streho spraviti vrednotenje vseh javnih uslužbencev ni mačji kašelj in človek se lahko vpraša ali je nemogoče mogoče. Dobro je, da je zdaj vsa zadeva zbrana pod eno marelo in je zato preglednejša. Kar pa štrli ven, naj se poravna. Škoda bi bilo zavreči vse delo šestih let in začeti ab ovo. No, kar zadeva ostalo pa se strinjava namreč o premalo učinkovitem tozadevnem državnem aparatu.