Zdaj, kot sem dejal, vprašanje, tisto o čemer se trenutno razmišlja in kar jaz mislim, da je prava in boljša poteza je dejansko, da se v prvi fazi zniža prispevke za socialno varnost. Skratka, da se razbremeni podjetja plačevanja teh prispevkov. Ali je to znižanje samo za določen čas v obliki nekega kreditiranja in skratka da se zagotovi ta element anticikličnosti, se pravi, da država sprejme zakon, da se recimo zniža zdaj. Jaz res prosim, da te številke, ki jih govorim, so rezultat mojih izračunov ali predpostavk, ker ne vem kakšna je situacija v proračunu.
Še enkrat, govorim, če držijo te informacije, nimam razloga, da ne bi verjel, da imamo 1,3% minusa že na podlagi plač v javnem sektorju in drugih, nekih zavez, ki so bile sprejete v predvolilnem obdobju. Potem do nivoja maastrichtskega kriterija, ki je 3% bruto domačega proizvoda, sploh ni več toliko prostora, kot smo mogoče mislili pred kratkim.
In še to bi rad rekel, da s tem, ko se zniža bruto domači proizvod nastane tudi problem da ta primanjkljaj bistveno hitreje preskočiš. Zdaj, če je rast visoka potem je drugače načrtovati proračunsko situacijo, kot pa v pričakovanju precej nižje gospodarske rasti, kot pa je bila še do nedavnega predvidena. Tisto, kar sem nekako sam recimo ugotavljaj je, da če bi si država privoščila znižanje za 5 odstotnih točk prispevkov za socialno varnost, govorim o prispevkih delodajalcev, bi seveda to pomenilo nekje za okrog 650 milijonov evrov izpada. Nekje ena odstotna točka pomeni 0,4% bruto domačega proizvoda. Seveda v idealni situaciji, če je res tako, da je proračunska situacija izravnana, potem tukaj ne vidim problema, da to ne bi naredili. Potem lahko za določen čas, bodisi v obliki, kot sem rekel odloženega plačila prispevkov ali odpisa prispevkov, na ta način razbremenimo gospodarstvo za 650 milijonov evrov. Jaz mislim, da je pomembno, da se v letu 2009 preneha izplačevati davek na izplačane plače. Da bo to pomemben moment, ki bo izboljšal likvidnostno situacijo podjetij, da pa seveda nekaj je treba narediti. Zakaj mislim, da ravno na prispevkih, zakaj smo o tem razmišljali? Zato ker če greš z investicijskimi olajšavami v tej fazi, potem prideš v situacijo, če znižaš davčno stopnjo iz 20 na 18% - s tem, kaj narediš? Pomagaš podjetjem, ki recimo, imajo dobiček. To podjetjem, ki imajo izgubo pravzaprav ali ki bodo v pričakovano težki situaciji naslednje leto kaj dosti ne koristi. Tudi ocene, ki so jih že delali na Ministrstvu za finance, vi veste, da smo imeli leta 2006 tukaj precejšnjo razpravo, ko je bila reforma davčnega sistema in da obstaja na Ministrstvu za finance model splošnega ekonomskega ravnotežja in da obstaja tudi ta mikro-simulacijski model, s katerim so simulirali takrat spremembe davčnih stopenj. In tisto, kar je takrat bil eden od zaključkov je, da s samimi davčnimi stopnjami težko, da ni problem konkurenčnosti Slovenije toliko v davčnih stopnjah, kjer ne zaostajamo, da je ključni problem da v obremenitvi stroškov dela s prispevki. In v tej situaciji seveda sem iz tega vidika postavljal vprašanje, in lahko v nadaljevanju diskutiramo, ali je zdaj prava pot da gremo z zniževanjem davčnih stopenj, ali je prava pot da zvišamo investicijske olajšave, ker osnovni problem pri investicijskih olajšavah je, takrat je bil pravzaprav ravno argument te koalicije zelo močan je, da prihaja, da je učinek precej manjši od želenega, ker se lahko te investicijske olajšave v končni fazi odražajo tudi v, posebej za tehnološki razvoj. Nekaj seveda je bistveno, nekaj tega tehnološkega razvoja, pa pomemben je, nekaj pa na davčni upravi, so takrat opozarjali, da lahko prihaja tudi do potencialnih zlorab in da bi morali zasledovati davčni sistem s čim manj izjemami in s čim nižjimi davčnimi stopnjami. To je bil argument leta 2006, pa ne samo 2006, še nekaj mesecev nazaj, ko smo ga poslušali. Zato je zdaj tukaj ta dilema. Prvo vprašanje je koliko je dejansko prostora v proračunu za to razbremenitev? Pravi, če je dejansko, če smo na nuli, kot uradno zgleda, potem ni nobenega razloga, da ne bi šli, po moji oceni, za 5 odstotnih točk; še enkrat govorim, vse številke, ki jih dajem so rezultat nekih izračunov, ki jih naredim. Tako da ključni ukrep, ki ga mora država v naslednjem koraku, za katerega sam mislim trenutno da je najboljši, je pač razbremenitev gospodarstva v obliki znižanja plačila prispevkov za socialno varnost.
Ker mislim, da enostavno na ta način seveda najbolj pomagamo likvidnosti situaciji v podjetjih.
/…/
Če govorimo o spodbujanju konkurenčnosti davčnega in poslovnega okolja. Mi smo navedli, tudi v koalicijski pogodbi nekaj ukrepov, prvič, da bomo uveljavili možnost pavšalnega načina obdavčenja, tudi za mala podjetja, z obsegom poslovanja, ki je primerljiv s praksami v Evropski uniji, kjer je ta prag bistveno višji, dvignili prag za pavšalni način obdavčevanja na raven, ki bo primerljiva s praksami Evropske unije in dvignili prag zavezancev za DDV, vzpostavili sistem za plačevanje davkov na en sam plačilni račun, poenostavili računovodsko poročanje za enoosebne osebne d.o.o. in druge manjše d.o.o. To se mi zdi, sicer tudi ni toliko finančno, pravzaprav ni finančno zahteven ukrep, je pa z vidika gospodarstva, opozarjajo, da imajo tukaj še vedno, da je še vedno preveč birokracije.

Matej Lahovnik, kandidat za gospodarskega ministra, na seji matičnega državnozborskega odbora

Objavljeno pod k, gospodarstvo, slovenija | | |