Zdaj, kot sem dejal, vprašanje, tisto o čemer se trenutno razmišlja in kar jaz mislim, da je prava in boljša poteza je dejansko, da se v prvi fazi zniža prispevke za socialno varnost. Skratka, da se razbremeni podjetja plačevanja teh prispevkov. Ali je to znižanje samo za določen čas v obliki nekega kreditiranja in skratka da se zagotovi ta element anticikličnosti, se pravi, da država sprejme zakon, da se recimo zniža zdaj. Jaz res prosim, da te številke, ki jih govorim, so rezultat mojih izračunov ali predpostavk, ker ne vem kakšna je situacija v proračunu.
Še enkrat, govorim, če držijo te informacije, nimam razloga, da ne bi verjel, da imamo 1,3% minusa že na podlagi plač v javnem sektorju in drugih, nekih zavez, ki so bile sprejete v predvolilnem obdobju. Potem do nivoja maastrichtskega kriterija, ki je 3% bruto domačega proizvoda, sploh ni več toliko prostora, kot smo mogoče mislili pred kratkim.
In še to bi rad rekel, da s tem, ko se zniža bruto domači proizvod nastane tudi problem da ta primanjkljaj bistveno hitreje preskočiš. Zdaj, če je rast visoka potem je drugače načrtovati proračunsko situacijo, kot pa v pričakovanju precej nižje gospodarske rasti, kot pa je bila še do nedavnega predvidena. Tisto, kar sem nekako sam recimo ugotavljaj je, da če bi si država privoščila znižanje za 5 odstotnih točk prispevkov za socialno varnost, govorim o prispevkih delodajalcev, bi seveda to pomenilo nekje za okrog 650 milijonov evrov izpada. Nekje ena odstotna točka pomeni 0,4% bruto domačega proizvoda. Seveda v idealni situaciji, če je res tako, da je proračunska situacija izravnana, potem tukaj ne vidim problema, da to ne bi naredili. Potem lahko za določen čas, bodisi v obliki, kot sem rekel odloženega plačila prispevkov ali odpisa prispevkov, na ta način razbremenimo gospodarstvo za 650 milijonov evrov. Jaz mislim, da je pomembno, da se v letu 2009 preneha izplačevati davek na izplačane plače. Da bo to pomemben moment, ki bo izboljšal likvidnostno situacijo podjetij, da pa seveda nekaj je treba narediti. Zakaj mislim, da ravno na prispevkih, zakaj smo o tem razmišljali? Zato ker če greš z investicijskimi olajšavami v tej fazi, potem prideš v situacijo, če znižaš davčno stopnjo iz 20 na 18% - s tem, kaj narediš? Pomagaš podjetjem, ki recimo, imajo dobiček. To podjetjem, ki imajo izgubo pravzaprav ali ki bodo v pričakovano težki situaciji naslednje leto kaj dosti ne koristi. Tudi ocene, ki so jih že delali na Ministrstvu za finance, vi veste, da smo imeli leta 2006 tukaj precejšnjo razpravo, ko je bila reforma davčnega sistema in da obstaja na Ministrstvu za finance model splošnega ekonomskega ravnotežja in da obstaja tudi ta mikro-simulacijski model, s katerim so simulirali takrat spremembe davčnih stopenj. In tisto, kar je takrat bil eden od zaključkov je, da s samimi davčnimi stopnjami težko, da ni problem konkurenčnosti Slovenije toliko v davčnih stopnjah, kjer ne zaostajamo, da je ključni problem da v obremenitvi stroškov dela s prispevki. In v tej situaciji seveda sem iz tega vidika postavljal vprašanje, in lahko v nadaljevanju diskutiramo, ali je zdaj prava pot da gremo z zniževanjem davčnih stopenj, ali je prava pot da zvišamo investicijske olajšave, ker osnovni problem pri investicijskih olajšavah je, takrat je bil pravzaprav ravno argument te koalicije zelo močan je, da prihaja, da je učinek precej manjši od želenega, ker se lahko te investicijske olajšave v končni fazi odražajo tudi v, posebej za tehnološki razvoj. Nekaj seveda je bistveno, nekaj tega tehnološkega razvoja, pa pomemben je, nekaj pa na davčni upravi, so takrat opozarjali, da lahko prihaja tudi do potencialnih zlorab in da bi morali zasledovati davčni sistem s čim manj izjemami in s čim nižjimi davčnimi stopnjami. To je bil argument leta 2006, pa ne samo 2006, še nekaj mesecev nazaj, ko smo ga poslušali. Zato je zdaj tukaj ta dilema. Prvo vprašanje je koliko je dejansko prostora v proračunu za to razbremenitev? Pravi, če je dejansko, če smo na nuli, kot uradno zgleda, potem ni nobenega razloga, da ne bi šli, po moji oceni, za 5 odstotnih točk; še enkrat govorim, vse številke, ki jih dajem so rezultat nekih izračunov, ki jih naredim. Tako da ključni ukrep, ki ga mora država v naslednjem koraku, za katerega sam mislim trenutno da je najboljši, je pač razbremenitev gospodarstva v obliki znižanja plačila prispevkov za socialno varnost.
Ker mislim, da enostavno na ta način seveda najbolj pomagamo likvidnosti situaciji v podjetjih.
/…/
Če govorimo o spodbujanju konkurenčnosti davčnega in poslovnega okolja. Mi smo navedli, tudi v koalicijski pogodbi nekaj ukrepov, prvič, da bomo uveljavili možnost pavšalnega načina obdavčenja, tudi za mala podjetja, z obsegom poslovanja, ki je primerljiv s praksami v Evropski uniji, kjer je ta prag bistveno višji, dvignili prag za pavšalni način obdavčevanja na raven, ki bo primerljiva s praksami Evropske unije in dvignili prag zavezancev za DDV, vzpostavili sistem za plačevanje davkov na en sam plačilni račun, poenostavili računovodsko poročanje za enoosebne osebne d.o.o. in druge manjše d.o.o. To se mi zdi, sicer tudi ni toliko finančno, pravzaprav ni finančno zahteven ukrep, je pa z vidika gospodarstva, opozarjajo, da imajo tukaj še vedno, da je še vedno preveč birokracije.

preberi več »

Objavljeno pod k, gospodarstvo, slovenija | | | 1 odziv »

Skupna prodana naklada petih slovenskih dnevnikov je po danes objavljenih podatkih Slovenske oglaševalske zbornice v tretjem četrtletju letošnjega leta rahlo porasla zaradi rasti naklade Slovenskih novic in Financ. Vsi drugi upoštevani dnevniki so v primerjavi s četrtletjem prej nazadovali, najobčutneje, za dobrih 1500 izvodov, Delo. Nižja kot v četrtletju prej je bila tudi prodana naklada Dnevnika in Večera. Na letni ravni (tretje četrtletje letošnjega v primerjavi s tretjim četrtletjem lanskega leta) se je najbolj, skoraj za desetino, nižje pa so tudi naklade drugih dnevnikov (z izjemo Slovenskih novic in Financ).

preberi več »

Objavljeno pod mediji in splet, slovenija | | | ni odzivov »

Po pisanju Financ bo po najnovejših predvidevanjih ministrstva za javno upravo (MJU) za plačno reformo v javnem sektorju potrebnih 450 milijonov evrov, vendar naj tudi ta ocena ne bi bila dokončna.

V luči prihodnje recesije na naših najpomembnejših izvoznih trgih in pritiska na znižanje stroškov dela v podjetjih ter povečanih socialnih izdatkov iz proračuna za pasivno politiko zaposlovanj, bi morala nova vlada razmisliti o tem, da umakne Virantovo plačno reformo. Pol milijarde evrov letno oziroma 1,3% BDP je skoraj polovica proračunskega primanjkljaja, ki si ga lahko privošči neka vlada v okviru Pakta o stabilnosti in rasti. Če bomo to polovico dovoljenega primanjkljaja “pokurili” za neko nesmiselno in strokovno sporno plačno reformo v javnem sektorju, s katero nihče ni zadovoljen, bo vladi ostalo izjemno malo manevrskega prostora za javno blaženje socialnih posledic recesije ter spodbujanje gospodarske rasti.

Objavljeno pod k, slovenija | | | 3 odzivi »

GOST razgledi.net

Igor Vidmar
publicist
igor.vidmar@siol.net

^{»Obama je Američanom povrnil sanje.«
J. P. Damijan}

Navdušenje večine lokalnih mnenjskih voditeljev nad izvolitvijo Baracka Husseina Obame je doseglo apogej s tekstom njih globalnega kolega Slavoja Žižka »Zakaj se ciniki motijo« v zadnji Mladini. Začne se šokantno: »Cinično branje Obamovega uspeha je doseglo vrhunec s trpko izjavo Noama Chomskega, da je Obama belec, zagorel od nekajurnega sončenja.« Konča pa se takole: »Z Obamovo zmago ni nič odločeno, vendar pa njegova zmaga razširja našo svobodo in s tem domet naših odločitev … ostala (bo) znamenje upanja v naših sicer temnih časih, znamenje, da realistični ciniki, pa najsi prihajajo z levice ali desnice, nimajo zadnje besede«.

preberi več »

Objavljeno pod gost razgledi.net, svet | | | 10 odzivov »

Ameriška avtomobilska industrija bi od države rada 25 milijard dolarjev.

“Without immediate bridge financing support, Chrysler’s liquidity could fall below the level necessary to sustain operations,” said Robert L. Nardelli, the chairman of Chrysler.
His comments were echoed by G.M.’s chairman, Rick Wagoner, who warned that the rippling impact of the auto industry’s cash woes could put three million American jobs at risk.
He said that a failure by G.M., Ford or Chrysler would rapidly bring the entire domestic industry down. “The societal costs would be catastrophic — three million jobs lost within the first year, U.S. personal income reduced by $150 billion and a government tax loss of more than $156 billion over three years,” Mr. Wagoner said.
Alan R. Mulally, Ford’s chief executive, added, “If any one of the domestic companies should fail, we believe there is a strong chance that the entire industry would face severe disruption.”

preberi več »

Objavljeno pod k, gospodarstvo, svet | | | ni odzivov »

Prebivalci naselja vrstnih hiš v švicarskem mestu Winterthur dokazujejo, da je mogoče povsem normalno živeti z minimalno porabo energije. Dokazujejo, da je mogoče uresničiti izračune znanstvenikov tehnične univerze v Zürichu, da s trajnostno rabo virov človek ne bi smel potrebovati več kot 2000 wattov moči. Samo toliko, kot potrebuje dvajset 100-wattnih žarnic. Če te žarnice gorijo ves dan, porabijo 48 kilovatnih ur energije, vse leto je porabijo 17.500 kilovatnih ur. To je količina, ki bi jo posameznik smel porabiti v enem letu za ogrevanje stanovanja, hlajenje pisarne in pogon avtomobila, piše nemški tednik Zeit.

preberi več »

Objavljeno pod zdravje in okolje, gospodarstvo, svet | | | 6 odzivov »