Šef Nokie Erkki Ormala: Čas je za preproste rešitve
darja, torek, 18. november 2008Najboljše lokacije in programi bodo krizo preživeli, njen konec bodo pričakali celo okrepljeni. Podjetja prav tako ne bodo zmanjšala sodelovanja z univerzami. Bodo pa zdaj zaradi krize iskala enostavne rešitve, projekti, ki zahtevajo veliko usklajevanj, zapletenih postopkov, veliko partnerjev, veliko poslovnih potovanj, se bodo premaknili na dno prednostne lestvice. Velika inovativna podjetja bodo prevzemala in kupovala inovativna majhna in srednja podjetja. Takšni prevzemi so obrt, zato jih je mogoče hitro izvesti, je na seminarju evropske komisije o vplivih finančne krize na evropske raziskave in razvoj dejal predsednik uprave Nokie Erkki Ormala.
Vlaganja v raziskave in razvoj se bodo začasno znižala, potem pa bodo spet začela naraščati. To bi se zgodilo tudi brez krize, samo počasneje, pravi Ormala. Za kateri projekt se podjetje odloči, po njegovih besedah niso odločilni stroški, ampak kakovost in kompetentnost. Politika spodbujanja inovacij in raziskav mora biti sistematična, ne sme biti ločena od drugih politik. Najboljši odgovor na sedanjo krizo pa je nadaljnje vzpostavljanje skupnega evropskega trga.
Evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik se z njim strinja, zato je opozoril, da bi bilo popolnoma napak ravnati protekcionistično. Takšno ravnanje bi povzročilo še večjo recesijo. Evropska komisija je praviloma res počasna, toda pravkar je pokazala, da zna biti tudi hitra, odločitve zna sprejeti tudi v nedeljo, če je to potrebno, je komisar dal vedeti, da je mogoče o evropskih projektih odločiti hitreje, kot se je to dogajalo do zdaj. Prav tako ima že pripravljen načrt za pregled vseh politik, da bo lahko ravnala bolj sistematično.
Richard Portes, profesor za mednarodne finance in makroekonomijo na London Business School, je opozoril, da so bile investicijske banke med največjimi vlagatelji v raziskave na univerzah. “Tukaj imam slučajno še svinčnik od Lehman Brothers. Na ta vir za akademske raziskave zdaj lahko pozabimo,” je dejal Portes. Ta vir bo treba nadomestiti in pri tem bo pomembna vloga javnega sektorja in zasebno-javnih partnerstev. Mathias Dewatripont, profesor za finance in javne ekonomske politike vključno z javnimi vlaganji v raziskave in razvoj, je dodal, da so prenizka tudi vlaganja v visokošolsko izobraževanje.
Volker Meyer-Guckel, namestnik generalnega sekretarja nemškega združenja za promocijo znanosti in humanističnih ved, vidi največ težav za nova majhna inovativna podjetja, ki potrebujejo tvegani kapital. Zaradi zmanjšanja investicij v velikih podjetjih pa ni zaskrbljen, saj bo to zmanjšanje le začasno, saj vedo, da potrebujejo razvoj. Skrbi ga tudi zmanjšanje javnih vlaganj v raziskave in razvoj. Tisti del evropske komisije, ki je pristojen za znanost, od vlad zahteva povečanje vlaganj v raziskave in razvoj in davčne spodbude, zaradi katerih poberejo manj davkov, kar v sedanjih kriznih časih pomeni povečanje porimanjkljaja, drugi del komisije, ki je pristojen za ekonomske in monetarne zadeve, pa jim grozi s postopkom zaradi kršenja maastrichtskih meril. To neskladje je vsekakor treba odpraviti.
Dominique Foray, profesor na Univerzi v Lausanni, pravi, da se ne gre zgledovati po preteklih krizah, ker je zdaj struktura industrije drugačna, kot je bila pred 20 leti in v 80. letih prejšnjega stoletja. Zdaj je področje raziskav in razvoja precej bolj občutljivo na šoke, saj se je razmerje med javnimi in zasebnimi vlaganji povečalo s 50 proti 50 na 70 proti 30 odstotkov v korist zasebnega sektorja.
Politike na ravni EU in v državah članicah je Erkki Ormala kot edini predstavnik gospodarstva vnovič opozoril, da podjetja investicij v razvoj in inovacije ne izvajajo v nekakšnem brezračnem prostoru, ampak v poslovnem okolju, zato je ključno, kakšne davke morajo plačati, kakšno infrastrukturo imajo na voljo, kakšne kadre imajo na voljo in podobno.
Jean Pisani-Ferry, profesor na Univerzi Dauphine v Parizu, je povedal, da bo kriza prizadela vse države in vse sektorje, saj so napovedi, zlasti od evropske komisije, še vedno preveč optimistične. Vemo, da bo recesija globoka, ne vemo pa še, koliko časa bo trajala. Gotovo je le to, da ne bo trajala le dve ali tri četrtletja, ampak več časa.
Objavljeno pod gospodarstvo, svet | 
| 
|
V zvezi z znanostjo in raziskavami ter ugotovitvami navedenimi v tem Darjinem prispevku naj opozorim na izredno oddajo o raziskavah v biologiji na današnjem III. radijskem programu - Arsov logos.
16:30 Arsov logos - Jean Pierre Berlan, Richard Lewonkin: Privatizacija premoženja (napaka v naslovu) pravilno: Privatizacija življenja,
Avtorja se namreč zavzemata za povečanje raziskovalne in znanstvene dejavnosti V JAVNEM SEKTORJU, ki so mnogo bolj demokratične in na očeh javnosti sektorju, ker le-ta ni podvržen podjetniško/zaslužkarsko politični logiki multinacionalk kot financerjem, zaradi katere se potvarjajo rezultati in s pomočjo objav v znanstvenih revijah prepričujejo javnost o koristnosti in napredku uvajanja in uporabe takih dosežkov v vsakdanji praksi - v življenje nas vseh in še posebej kmetov. Še posebno je to grozljivo v kmetijstvu, biologiji in farmaciji - z uvajanjem hibridov in GSO ter navajanjem kot edinega vzroka bolezni: napačnih zapisov v dednem materialu - DNK, izključujoč druge povzročitelje v okolju!!!!. Zato ima esej naslov: Privatizacija življenja.
Sploh bi priporočila adminu in lastnikom/stalnim avtorjem razgleda.net, da se povežejo z urednikom Arsovega logosa, Goranom Tenzetom in direktorjem Radia Slovenije, da bi pretehtali možnost objave prispevkov oddaje Arsov logos še v pisni obliki na razgledi.net!
Etika znanstveno-raziskovalnega dela Anika - Ana M. Mayerhold? patentna zakonodaja (patentiranje narave, kot v primeru genov wild type vrst)? To je dodatek - koliko zgražanja in pošiljanja v .. je doživel vsak, ki je samo pomislil na tej strani, da bi z rezervo pokomentiral članek prof. Dolinarja (mislim, da se je tako pisal) o gensko spremenjeni koruzi v Sloveniji.. in koliko je bilo med njimi kopitarjev, ki so sodili čevlje? eden? mogoče dva? ostalo pa nev edni in nesmiselno popularni lokalni in dežurni ekonomisti, ekonomisti in ja, ekonomisti, ki se ubadajo s politiko. na tej strani je vse jasno, kam bo šla debata - v kapitalizem, v rast, rast in rast (številk seveda, nikakor kvalitete).
@james
Zahvaljujem se za pozornost. Področje znanosti in znanstvenih raziskav se tiče vseh nas in vseh živih in neživih bitij na zemlji, ker je od njega še kako odvisna kakovost našega bivanja na tem planetu. Bodimo pozorni in zahtevajmo “resnico”! Če se temu reče demokratizacija znanosti - ne vem?, recimo.
Podajam uvod in zaključek eseja navedenih avtorjev v oddaji Arsov logos, 19.11.2008 na II. programu Radia Slovenija: Jean Pierre Berlan, Richard Lewonkin, v slovenskem prevodu ima naslov: Privatizacija življenja, v originalu pa Operacija Terminator.
Uvod
Operation Terminator
Genetically modified organisms (GMO) are under fire. But the multinational firms which make up the genetic-industrial complex - like the military-industrial complex we used to talk about before - are hiding behind all sorts of committees of ’’experts’’, most of which they have infiltrated, in their effort to dodge questions from a worried public: is it acceptable to play with living things, or even sterilise them, in order to increase profits? Can the heads of public research establishments, and the ministers they report to, continue - through ignorance, thoughtlessness or self-interest - to back this complex so little concerned with the common good?
Zaključek
There is another way. Turn our backs on the present European policy of allowing life forms to be patented, which is nothing but a servile imitation of what is happening in the US, and declare living things “the common property of humanity”. And reorganise genuinely public research around this common property in order to block the already well-advanced private hold that is seeking to eliminate any scientific alternative that would make ecologically responsible and sustainable agriculture possible. Guarantee the free movement of knowledge and genetic resources that have made the extraordinary advances of the last 60 years possible. Restore power over living things to the farmers, that is to each one of us. Replace economic warfare and the plundering of genetic resources with international cooperation and peace.
http://mondediplo.com/1998/12/02gen
prepričujemo se prepričani.
znotraj znanstveno - raziskovalne sfere v zahodni evropi (izvzemši UK, vsaj meni ni znano drugače) obstaja seveda v naravoslovju močan občutek “natega” pri patentih - ampak znotaj sistema, kjer je patent v karieri vreden več od ostalega narejenega?
da ne zaidem - več vlaganja v raziskave pomeni več izobraževanja, več možnosti za uveljavitev zdravorazumskih in splošno etičnih načel - to pa je pot v odgovorni odnos do okolja in življenja. razen nians ni biklo nikoli nestrinjanja z nobenim zapisom na razgledi.net, ki vidijo pot v kvaliteto v smeri uporabe človekovega najmočnejšega orodja, njegovih možgan. skupaj z zdravorazumskimi zaključki (recimo, črna streha se zaradi sončnega obsevanja ogreje tako, da na njej lahko kuhamo hrano ali, v primeru ko lastno podstrešje primerno izoliramo, vsaj sosede, in če kuhamo sosede lokalno naredimo lastno okolje kvaliteti življenja neprimerno; primer parkirnega prostora pred supernovo na rudniku - poleti na parkirišču je bila temp. blizu 50 st., če bi bil zasajen drevored bi bila tam temp. 35, razlika je po pol ure življenje ali smrt ) je to recept za kvaliteto in odgovorno obnašanje do, kako ste že zapisali, živih in neživih bitij na planetu.
ampak je to treba kar naprej ponavljati in recimo opozarjati, da je največji uničevalec okolja na planetu, od vseh človekovih dejavnosti, turizem. pa recite to zdravorazumsko misel najbolj cenjenemu ekonomistu pa ste razglašeni za fanatika, nič manj, nič več. v njegovih očes ste taliban - rušite njegopvo edino možnost razmišljanja, koncept kapitala, kot vrednosti, ki se mora oplajati (drugače ni kapital. in niče ne porazi kapitailzma bolj, kot minusi, sveta preproščina, saj se vendarle pogovarjamo o ljudeh in življenju in ne o fantomskih -izmih.)