Stranišče je poleg naprave za vzdrževanje telesne pripravljenosti, spalnice in hladilnika najpomembnejši del opreme, ki jo bodo iz vesoljskega raketoplana Endeavour, izstreljenega v petek, pretovorili v mednarodno vesoljsko postajo. ISS, na kateri naj bi v prihodnje v povprečju bivalo šest namesto dosedanjih treh ljudi, bo tako imela dve stranišči. Ravno pravočasno, pred svetovnih dnevom stranišč, ki bo v sredo.

Svetovni dan stranišč? Zadeva še malo ni trivialna, kakršna je nemara videti na prvo pomisel. Poltretja milijarda ljudi na svetu nima spodobnih oziroma urejenih stranišč, zaradi česar jih zaradi okužb vsako leto umre na milijone. Po statistiki vsakih dvajset sekund nekje na svetu umre otrok, ki se je okužil z nečisto vodo, s fekalijami v hrani ali iz podobnih higienskih problemov. Predvsem v ‘tretjem svetu’, a kot ugotavljajo v svetovni organizaciji za vode in sanitarije (WSSCC) tudi okrog 20 milijonov ljudi v EU nima na razpolago spodobnega stranišča in trpi zaradi pomanjkanja higiene (pa ne le ženske, kakor piše londonski Times). In tudi to ni le problem ‘manj razvitega’ vzhoda oziroma novih članic (v Bolgariji imata, recimo, od 42 odstotkov ljudi, ki živijo na podeželju, le dva odstotka gospodinjstev urejen kanalizacijski sistem), pač pa tudi nekaterih zahodnih predelov, denimo v Franciji in na Irskem. V EU morda neurejene sanitarije niso le posledica dejstva, da so za politike ‘obrobna’ tema, ampak tudi neprijetna oziroma ‘nerodna’. Etiopska vlada teh zadržkov ni imela: problem stranišč na jugu države so razglasili za prednostnega in dosegli velik napredek, saj ima zdaj 70 odstotkov tamkajšnjih prebivalcev higiensko neoporečna stranišča (prej dobra desetina).

Objavljeno pod k, zdravje in okolje | | |