Ne s starimi metodami iz časa industrijske revolucije, ampak z razvojem novih tehnologij, inovativnih izdelkov in procesov se je treba lotiti iskanja rešitev iz sedanje gospodarske krize. Na tak način je treba zagotoviti povpraševanje, trge, nova naročila za podjetja in delovna mesta za državljane, pravi predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso. Te njegove besede, ki se nanašajo predvsem na razvoj novih tehnologij, procesov in energentov za uresničitev zavez v okviru boja proti podnebnim spremembam, bi vsekakor morala vzeti resno tudi nova slovenska vlada.

Še zlasti ob upoštevanju besed predsednika uprave Kolektorja Stojana Petriča, ki je v nedavnem pogovoru za Mladino dejal, da so Slovenci daleč najbolj inovativni, kreativni in iznajdljivi delavci, da imamo v Sloveniji premalo uporabnih raziskav, ki bi industriji koristile, zato Slovenija znanje še vedno predvsem uvaža in ima zelo malo lastnih novih produktov, ki bi bili plod domačega znanja in razvoja.

Evropska komisija je leta 2006 v pobudi Vodilni trgi za Evropo, navedla šest področij - trajnostna gradnja, e-zdravstvene storitve, tehnični tekstili, biološki izdelki, obnovljivi viri energije in recikliranje -, na katerih EU lahko z inovacijami in razvojem postane vodilna. Ta področja so maja letos, v času predsedovanja Slovenije svetu EU, skupaj z akcijskimi programi potrdile tudi države članice EU v okviru sveta EU za konkurenčnost, ki se najpogosteje sestaja v sestavi ministrov za gospodarstvo in za znanost in tehnologijo. Evropska komisija ocenjuje, da je mogoče letni promet na predlaganih vodilnih trgih do leta 2020 povečati s sedanjih 105 milijard evrov na 260 milijard evrov.

The Lead Market Initiative uses a number of demand-side policy instruments that work in synergy. These instruments are tailored (following extensive consultations with stakeholders) to bring down barriers for innovative goods and services in six market areas. The result will be to give industry the opportunity to turn these innovations into world-wide leading products or services in new high-growth markets (“lead markets”) on the basis of the Union’s industrial dynamics. So, the definition of a ‘lead market’ is:
A lead market is the market of a product or service in a given geographical area, where the diffusion process of an internationally successful innovation (technological or nontechnological) first took off and is sustained and expanded through a wide range of different services. A ‘lead market’ is not necessarily the country or market where the innovation was first developed, or even used for the first time.

Na področju recikliranja je v pobudi evropske komisije in potrjenih akcijskih načrtih predviden poudarek na razvoju tehnologij in procesov za uresničevanje evropske direktive o odpadni električni in elektronski opremi, na podlagi katere morajo proizvajalci, distributerji in prodajalci poskrbeti za zbiranje starih naprav in njihovo recikliranje. Na podlagi te direktive so dolžni od potrošnika ob nakupu novega stroja oziroma aparata brezplačno prevzeti starega in poskrbeti za recikliranje. Direktiva med drugimi zajema velike in male gospodinjske aparate, računalnike, televizijske aparate, tiskalnike, električno orodje, medicinske naprave, dozirnike za pijačo, mobilne telefonske aparate.

Za podjetja, ki te naprave reciklirajo, je to lahko kar dober posel. Za proizvodnjo mobilnega telefonskega aparata je recimo treba imeti 40 različnih surovin, med njimi so redke surovine litij, tantal, kobalt in antimon. Enake materiale vsebuje tudi ekran za televizijski aparat in računalnik. Za njegovo izdelavo je sicer potrebnih 60 različnih surovin. EU mora večino teh surovin uvoziti, njihova nahajališča so v le nekaj državah, dostop do njih je vse težji, zato so tudi vedno dražje. Hkrati pa članice EU v veliki meri izvažajo smeti, v katerih so odpadni mobilni telefoni, računalniki in drugi odpadki z redkimi surovinami, ki bi jih podjetja lahko reciklirala doma, tako zmanjšala odvisnost od uvoza, zagotovila nova delovna mesta in poskrbela za varovanje narave, opozarja evropska komisija v okviru predloga strategije o surovinah. Recikliranje je torej lahko tudi tržna niša za donosno pridobivanje redkih surovin.

V EU se zdaj reciklira manj kot tretjina vseh odpadkov, v nekaterih državah članicah konča na odlagališčih kar 90 odstotkov odpadkov, so poslanci evropskega parlamenta ugotavljali letos junija ob drugem branju predloga direktive o recikliranju. So pa tudi članice, ki na odlagališča odpeljejo le še 10 odstotkov smeti. Slovenije seveda ni med slednjimi, saj ministrstvo za okolje čaka, da bo sprejeta nova direktiva o recikliranju in preprečevanju nastajanja odpadkov.

Podjetja, ki se v EU ukvarjajo z recikliranjem različnih vrst odpadkov in jih je okrog 60 tisoč, ustvarijo za 21 milijard evrov prometa na leto, v njih je zaposlenih 500 tisoč ljudi. Njihov delež na trgu recikliranja na globalni ravni znaša okrog 50 odstotkov.

In order to engender change, the EC is proposing a roadmap of policies which will foster recycling markets, and increase more and better levels of recycling. The document said: “The action plan for this lead market areas proposes a package of policies (legislation, standards and labelling, public procurement, financing, knowledge sharing and international action) that acting in synergy can foster recycling markets, increase more and better recycling, yield environmentally and economic gains and in the long run can improve Europe’s competitive position.”

Cilj EU je do leta 2020 vsaj podvojiti recikliranje. Vsako gospodinjstvo naj bi poskrbelo za vnovično uporabo oziroma recikliranje vsaj 50 odstotkov smeti. Glede na to, da v Sloveniji količina odpadkov po podatkih statističnega urada narašča, vse več odlagališč je prepolnih, državljani pa so slabe volje zaradi velikih podražitev odvoza odpadkov, bo treba kar hitro ukrepati - na terenu, s konkretnimi ukrepi in zgledi politične in druge elite, ne zgolj s pisanjem novih predpisov in strategij. Pa tudi z obveščanjem, ozaveščanjem, kar je lahko predvsem naloga nevladnih okoljevarstvenih organizacij.

Objavljeno pod zdravje in okolje, gospodarstvo | | |