Bodo morale biti pokojnine že čez dve leti nižje?
darja, ponedeljek, 17. november 2008Glede na to, da se v Sloveniji ljudje večinoma upokojijo, čim dosežejo mininalno starost in ne čakajo na polno pokojninsko dobo, rezultati študije, ki sta jo naredili izvedenki Inštituta za ekonomska raziskovanja v Ljubljani Nada Stropnik in Nataša Kump, niso spodbudni. Delež državljanov, starih med 55 in 64 let, ki so zaposleni, je v Sloveniji z dobrimi 30 odstotki med najnižjimi v EU. Slovenija je tudi članica, EU, ki ima z 59,6 leta najnižjo povprečno starost, ko se njeni državljani upokojijo. Hkrati pa je Slovenija med štirimi članicami EU, ki jim zaradi staranja prebivalstva grozijo največje težave pri zagotavljanju denarja za pokojnine, navajata v svoji študiji Nada Stropnik in Nataša Kump.
Prebivalstvo v Sloveniji se stara. Konec leta 2005 je v Sloveniji živelo 14,2 odstotka ljudi, ki so stari 15 let ali manj, in 15,5 ljudi, ki so stari 65 let ali več. Po sedanjih ocenah bo v Sloveniji leta 2030 četrtina prebivalcev stara 65 let ali več, leta 2050 pa že skoraj tretjina. Leta 2005 je bilo v Sloveniji 26,5 odstotka ljudi upokojencev, od tega se jih je 59,3 odstotka upokojilo, ker so dosegli dovolj veliko starost za upokojitev, ne zato, ker bi izpolnili pogoje po letih delovne dobe. Zaradi upokojevanja generacije “baby boom” in povečanja pričakovane starosti Slovencev, se bo v obdobju od leta 2002 do 2030 število upokojencev povečalo za 21 odstotkov. Upokojevanje pred 55. letom starosti zaradi podaljševanja pričakovane življenjske dobe pomeni zelo veliko breme za javne finance, opozarjata avtorici študije.
Leta 2006 so pokojnine v Sloveniji predstavljale 10,6 odstotka BDP, po oceni evropske komisije se bo ta delež do leta 203o povečal na 14,4 odstotka, do leta 2040 bo narasel na 16,8 odstotka in leta 2050 na 18,3 odstotka, kar je druga največja rast med članicami EU. Če oblast ne bo izvedla reform pokojninskega sistema, bo pokojninskemu zavodu leta 2030 za izplačilo pokojnin zmanjkal znesek v višini 7 do 9 odstotkov BDP.
Če bi delež denarja za izplačilo pokojnin ohranili na 10 odstotkih BDP, bi se izplačane pokojnine začele zniževati leta 2011. Ljudje, ki so zdaj stari 40-44 let in se bodo upokojili okrog leta 2025, bi dobili le 75,6 odstotkov zneska pokojnine, ki bi jo dobili, če deleža izplačanih pokojnin v BDP ne bi omejili. Ni dvoma, da se bodo pokojnine iz javne blagajne zmanjševale in bolj pomembna bosta postala preostala dva stebra, ki sta prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in lastno varčevanje za starost, navajata avtorici študije.
Delež izplačane pokojnine v primeru omejitve izplačil v deležu BDP
The demographic pressure may pose limits on the share of pensions in GDP. If the share is kept constant at 10%, pensions will start to decrease in 2011. People who are now aged 40-44 years and will retire around 2025 will receive only 75.6% of the amount they would receive if current regulation of pensions is left intact, without any limitations of the share of pensions in GDP.
Stropnikova in Kumpova ugotavljata tudi, da dohodkovna neenakost med slovenskimi upokojenci ni velika, med letoma 1997 in 2005 se je zmanjšala. Pri ljudeh, ki so stari 55 let ali več, je razlika v dohodkih večja kot med mlajšimi upokojenci in nasploh med vsemi prebivalci v Sloveniji, a se tudi zmanjšuje hitreje. Z leti pa se povečuje revščina starejših.
Od leta 1997 do 1999 je bila stopnja revščine med upokojenci nižja kot v Sloveniji nasploh, v obdobju med letoma 2003-2005 pa je bila višja. Med letoma 2003 in 2005 je imelo 20 odstotkov starejših velike težave, da so s pokojnino lahko preživeli mesec, dodatnih 43 odstotkov pa je navedlo, da s težavo preživijo mesec. Primerjava z drugimi evropskimi državami je pokazala, da relativna revščina v Sloveniji ni visoka in da se je v obdobju od leta 1997-2005 zmanjšala, navajata avtorici.
Po njuni oceni bo pokojninska reforma najbrž prinesla znižanje relativnih prihodkov upokojencev in starejših, celoten učinek te reforme se bo pokazal šele dolgoročno. Nižja rast prispevkov in spodbude za zgodnje upokojevanje, odpuščanje zaposlenih, zaposlvoanje za določen čas in podobno negativno vpliva na višino pokojnine. Višjo pokojnino pa lahko pričakujejo tisti, ki so pripravljeni delati dalj in se pozneje upokojiti. Če se zaradi povečanja starosti za upokojitev ne bo povečal delež starejših med zaposlenimi, se bo med upokojenci povečala revščina, opozarjata Nada Stropnik in Nataša Kump. Ta nevarnost je realna, kajti večina Slovencev se upokoji takoj, ko izpolnijo pogoje, torej čim dosežejo minimalno starost in ne čakajo, da bi dosegli polno pokojninsko dobo po številu delovnih let.
Da bi ljudje, zlasti tisti, stari med 55 in 64 let, dalj časa ostali zaposleni in si zagotovili boljše pokojnine, jim je treba ponuditi kombinacijo med upokojitvijo in delom - da so delno upokojeni delno pa zaposleni -, pa tudi dodatno izobraževanje in usposabljanje, prekvalifikacijo v okviru vseživljenjskega učenja, predlagata avtorici. Starostno upokojevanje žensk z nizko izobrazbo bi lahko recimo zmanjšali s prekvalifikacijami za pomoč pri skrbi in negi starejših, je navedeno v študiji.
Continuous training and lifelong learning should be much more practiced by both companies and individuals in order to avoid unemployment of the older people and prolong their activity if wished so. However, currently there is a very limited possibility to earn additional income while receiving a pension, and additional earnings are subject to payment of all social security contributions. This should be changed, otherwise many potentially active elderly persons will remain out of the labour market. Partial retirement should also become more flexible in terms of hours worked.
Nada Stropnik in Nataša Kump pravita, da ni mogoče predvideti, kako se bo breme pokojnin razdelilo med generacijami - nižje pokojnine proti višjim prispevkom. Na to vpliva več dejavnikov, med katerimi je najpomembnejši politični vpliv Desusa kot stranke upokojencev. Izvedenci pa svarijo, da polno uskaljevanje pokojnin s plačami fiskalno ni vzdržno.
Medtem ko je mogoče oceniti, kakšen bo v prihodnje prihodek upokojencev, je veliko težje predvideti, kakšen bo njihov položaj, zaključujeta avtorici študije. To je odvisno od vrste dejavnikov, med katerimi so dohodki preostalih prebivalcev, upoštevati je treba dejavnike, od katerih je odvisna zaposlenost, bruto in neto plače, socialna varnost za mlajše prebivalce, pokojninski sistem, kdaj se kdo odloči upokojiti in podobno. Če bi se prihodki zaposlenih manj izboljšali ali bolj poslabšali kot prihodki starejših, bi se relativni položaj starejših lahko celo izboljšal navzlic negativnemu vplivu, ki bi ga imela kakršna koli nova pokojninska reforma na njihov prihodek.
If the income situation of the population of working age were to improve less (or deteriorate more) than that of the older age groups, the relative position of the elderly could even be better than now, in spite of the negative impact any further pension reforms may have on their income.
Reševanje standarda upokojencev je s politiko desusa popolnoma napačno. Namesto, da bi omogočali starejšim, ko dosežejo pogoje za upokojitev, podaljševanje dela. Jim ponujajo višjo pokojnino. Podaljševanje dela je nujno, za to bi moral biti interes v podjetjih, kot tudi družbi. Vsaj podobno kot je urejeno študentsko delo, ki je za podjetje najcenejše, bi moralo biti tudi podaljšano delo. Podaljšano delo bi moralo biti prosto davkov in prispevkov.
nedvomno se delovna doba mora nujn o podaljšati, že zaradi podaljšanja življenske dobe prebivalstva. minimalna naj ostane, podaljšanje pa naj je odvisno od zdravstvenega stanja in primernosti delvonega mesta starejšemu člvoeku (torej delovno mesto, ki mogoče ni več taklo zahtevno in za katerega je določena veteranska plača, ki verjetno ni več tako visoka, kot ja bila prej je pa neprimerno večja in stimulativna v primerjavi s pokojnino). sedanje stanje, ko upokojenci prevozijo dnevno sto in več kilometrov od enega do drugega nakupovalnega cventra kaže, da je del populacije upokojencev še spoosben več, kot je s penzijo. In izbira mora biti pozitivna in simulirajoča, ne pa zakonska prisila.
meni se zdi enostavno.
james
Vlada bi morala pri kreiranju nove politike zaposlovanja predvideti tudi možnosti podaljšanja dela za starejše. Vendar je potrebno k tej stvari pristopiti zelo selektivno. Izčrpani fizični delavci podaljšanje dela ne bodo zmogli. Tako bodo za podaljšanje dela ostali le birokrati in nekateri z visoko izobrazbo, za katere pa ne bo toliko delovnih mest. Mladi izobraženi namreč prihajajo in ti morajo imeti vso prioriteto.
Sicer pa mislim, da je pri sedaj veljavni pokojninski zakonodaji že zelo vgrajeno zniževanje pokojnin. Potrebno je prvenstveno izključiti iz pokojninske blagajne vse tiste izdatke, ki niso vezani na zasluženo pokojnino skozi polnega plačevanja prispevkov. Pri nas je vse preveč upokojencev, ki nimajo polne delovne dobe, upokojencev, ki imajo tako imenovane pokojnine za posebne zasluge, predčasno upokojeni policaji, kmečke pokojnine itd. Vse to je potrebno predhodno očistiti pokojninsko blagajno. Vse te pokojnine predstavljajo cca. 3 % BDP. To je ogromen znesek, ki istočasno predstavlja veliko breme in ustvarja tudi nezadovoljstvo med zaposlenimi kot upokojenci.