Vmesno poročilo od 10. do 15. novembra
milan, nedelja, 16. november 2008 V agoniji
Ljudmila Novak je na sobotnem predčasnem volilnem kongresu kot edina kandidatka s prepričljivo večino postala predsednica Nove Slovenije, vendar ne pozabimo na 28 neveljavnih glasovnic. So glas tistih, ki vedo, da ne gre za resno prenovo stranke, temveč za kratkotrajne kozmetične popravke. Novo vodstvo stranke, ki je slovenski verniki na zadnjih volitvah niso prepoznali kot zaupanja vredne, ne ve, da je NSi s tem še daleč od prave prenove in morebitnega ponovnega vzpona na slovenski politični sceni. Jožef Horvat, Anton Kokalj, Marjetka Uhan in Mojca Kucler Dolinar so lahko pošteni ljudje, ki se bodo obujanja političnega mrtveca lotili z najboljšimi nameni, lahko celo iskreno verjamejo, da bodo že na evropskih volitvah dobili 15 odstotkov glasov. Zagotovo pa to niso ljudje, ki bi lahko Novo Slovenijo pripeljali nazaj v parlament. Tudi večni nezadovoljnež v stranki Franc Vovk, ki je v soboto umaknil svojo kandidaturo, seveda ni pravi. Kljub temu pa je dobro, da ga imajo, saj je med redkimi v stranki, ki si upa vsaj odkrito spregovoriti.
Objavljeno pod slovenija | 
| 
| ni odzivov »
Prejeto: Poziv ob znižanju sredstev za revijo Dialogi
admin, nedelja, 16. november 2008Poziv javnosti, mestnemu svetu in županu mestne občine Maribor,
da v rebalansu proračuna MOM za leti 2008 in 2009 za sofinanciranje revije Dialogi, ki jo izdaja Založba Aristej, nameni dodatna sredstva, ki bodo najmanj povrnila v sprejetem proračunu odvzetih 40 odstotkov glede na leto 2007 ter upoštevala stopnjo inflacije.
Spoštovani!
V preteklem mesecu nas je dosegla zaskrbljujoča vest o znatnem zmanjšanju proračunske postavke Mestne občine Maribor za založniško dejavnost – in posledično za revijo Dialogi. Glede na rezultate letošnjega razpisa naj bi bilo reviji dodeljeno kar 40 % manj sredstev oz. 11.049 EUR manj v primerjavi z lanskim letom. Dodeljena sredstva tako ustrezajo (realni!) vsoti, ki so jo Dialogi prejemali med leti 1996 in 1997.
Kot sodelavci revije, bralci in intelektualna javnost na tovrstno drastično klestenje sredstev preprosto ne moremo pristati, saj kaže na pišmevuhovski odnos oblastnih struktur ne le do kulture same, marveč tudi do lastne (mestne) identitete. Prav zato na takšen odnos ne bi smel pristati noben posameznik, ki odloča o proračunu, in posledično o viziji prostora in družbe, v kateri živi.
Dialogi so resda polovično financirani tudi s strani Ministrstva za kulturo, vendar so svojo glavno vlogo odigrali na ravni povezovanja med „lokalnim“ in „državnim“. Dialogi, ki so eden najstarejših kulturnih programov v Mariboru, so zlasti v obdobju, ko je njihovo izdajanje prevzela založba Aristej, postali revija, ki je ohranjala prepoznavno mariborsko identiteto, a jo vraščala v splošnejše téme in projekte ter se usidrala kot ena izmed nenadomestljivih revij z vseslovenskim pomenom.
Zlasti v zadnjih letih so Dialogi zato pridobili in znatno razširili kar najbolj širok krog sodelavcev iz vse Slovenije – in še posebej hvalevredno je, da gre za mlade in ambiciozne sodelavce. Kljub tematski osredotočenosti na enoten fokus posamičnih številk, so tudi vsebinsko zastavili izrazito širok kulturni spekter, ki sega vse od objavljanja izvirnega leposlovja, preko kritiške refleksije, pa vse do znanstvenih razprav. Ob posamičnih tematskih blokih, namenjenih aktualnim družbenim vprašanjem, so prav znanstvene in esejistične razprave tisto torišče, v katerih je revija dosegla največji in najhitrejši razvoj, saj so Dialogi v večini kriterijev že dosegli standarde strokovnih znanstvenih revij.
Zato ne čudi, da so Dialogi vključeni v vsaj dve pomembni evropski in svetovni mreži oziroma bazi – v mrežo Eurozine, to je, kulturni forum, ki združuje evropske revije; predvsem pa v ameriško bazo MLA (Modern Language Association), ki velja za najpomembnejšo znanstveno bazo s področja jezikovnega in književnega raziskovanja.
Ob tem je skorajda odveč omeniti, da so Dialogi tudi druga najstarejša izhajajoča slovenska revija!
Najmanj čudno je tradicionalnemu in obenem razvijajočemu se mediju, kot je revija Dialogi, sredstva zmanjševati, saj kaže na temeljno nerazumevanje vloge intelektualnega tiska v družbi, pa tudi na temeljno nerazumevanje družbe znanja, ki jo tako radi vsi poudarjamo, ko gre za nabiranje političnih točk. In nenazadnje, z zmanjševanjem sredstev tistim programom Mestne občine Maribor, ki so ime mesta in občine že uspešno uveljavili v Sloveniji in tudi v širšem kulturnem okolišu, Mestna občina Maribor hote ali nehote sama pritrjuje tistim kritikom, ki so ji očitali nedoraslost in neustreznost za kandidaturo za evropsko kulturno prestolnico. Hkrati pa svojo lastno kulturo in identiteto radikalno omejuje na status province. Ne eno ne drugo ji ne more biti v ponos.
Objavljeno pod k, kultura in šolstvo, slovenija |
|
| ni odzivov »
Voditelji G20 so se dogovorili za dogovor finančnih ministrov
darja, nedelja, 16. november 2008Svetovni finančni sistem potrebuje temeljito reformo, so se dogovorili voditelji 20 najbolj razvitih in razvijajočih se držav v Washingtonu. Strinjali so se, da noben finančni instrument ne sme ostati zunaj regulacije in nadzora, finančne institucije bodo v prihodnje morale vse naložbe prikazati v svojih bilancah, banke pa bodo morale za rizične produkte, če jih bodo ponujale, zagotoviti ustrezno jamstvo z lastnim kapitalom.
