Nezakonitostim in kršitvam na področju nepremičnin, prostora in gradenj v koprski občini ni videti konca. V zadnjem primeru rušitve skladišč v pristanišču je policija celo zasledovala tovornjake, da bi preprečila nedovoljeno odlaganje gradbenih odpadkov na območju med semedelsko vpadnico, parkiriščem na tržnici in promenado ob morjem. Koliko odpadkov je tam končalo in kje vse v koprski občini se dogaja podobno, pa je vprašanje, na katerega bi morali v interesu prebivalcev, varstva okolja in zakonitosti dela državnega podjetja Luke in mestne občine Koper, nujno odgovoriti pristojni organi. Dokumentacijo bo predala Francu Juriju, ki bo od pristojnih organov kot državnozborski poslanec zahteval ugotavljanje vseh dejstev in o tem seznanil novega okoljskega ministra Karla Erjavca.

Rušitev starih skladišč v Luki se je začela slavnostno 17. septembra, nekaj dni pred volitvami. Robert Časar, predsednik uprave (kandidat SDS za poslanca) in župan Boris Popovič, predsednik NS Luke, sta poudarila dobro sodelovanje med občino in Luko ter napovedala gradnjo najsodobnejšega potniškega terminala v Sredozemlju. Ministrstvo za okolje in prostor je pred tem izdalo gradbeno dovoljenje za rušitev, pogodbo za dela pa je dobilo podjetje Peter Podržaj iz Ljubljane. Po načrtu gospodarjenja z gradbenimi odpadki, ki ga je v skladu z uredbo pripravila Luka, naj bi pri tem nastalo 11.000 kubikov odpadkov betona, opeke in mešanic s keramiko, skoraj 29 ton železa, jekla in mešanih kovin ter 8 kilometrov kablov.

O nadaljevanju javnost ni bila seznanjena, zbudila pa je pozornost koprskih kriminalistov, ki so sledili kamionom, ki so vozili odpadke iz Luke. Zaradi varstva okolja je namreč ravnanje z odpadki natančno določeno v uredbi, po kateri je investitor v celoti odgovoren za ravnanje z gradbenimi odpadki in mora zagotoviti oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov. Podjetje Finali, ki ima v slovenski Istri dovoljenje za prevzem in obdelavo gradbenih odpadkov ter lokacijo za odlaganje, pa to ni bilo. Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Koper so ugotovili, da je pri postopku rušenja gradbenega objekta na območju koprskega pristanišča in pri deponiranju tako nastalega odpadnega materiala prišlo do kršitev predpisov s področja varstva okolja; izsledke so odstopili v obravnavo pristojnemu Inšpektoratu RS za okolje in prostor v Kopru.

In kaj pravijo na to v Luki, občini, inšpektoratu in ministrstvu? Ministrstvo za okolje in prostor ter pristojni inšpektorat sta posredovala konkretne odgovore o uradnih podatkih glede odpadkov, tudi, da inšpektor v Kopru še ni seznanjen z dogajanjem. Luka pa je vso odgovornost za ravnanje z odpadki prenesla na izvajalca, čeprav je uredba zelo jasna – za njih je v celoti odgovoren investitor. V MOK pa sploh ne odgovarjajo na zastavljena vprašanja in pravijo, da menda ‘neznani’ storilci odlagajo gradbene materiale, zato so začeli to območje urejati; menda bo očiščeno nevarnih odpadkov in preurejeno v začasno parkirišče.

Dejstva in izjave govorijo drugače. Večkratni sprehod po območju, kjer je gradbenih odpadkov za meter in pol, je pokazal veliko kablov, železa, železobetona, akumulator. Delavci komunale so sicer začeli čistiti površino in posebej odlagati nekatere odpadke, ki bi morali biti ločeni že v Luki Koper. Predvsem pa je videti, da poskušajo najprej zakriti mulj, ki je bil tja začasno, kot so takrat zagotovili v Komunali, odložen že lani, potem pa še odpadke.

Da sta državno podjetje in občina z gradbenimi odpadki ravnali zelo ‘po domače’, po svoje priča tudi izjava Petra Podržaja starejšega: ‘Naše podjetje ima dolgo tradicijo in deluje v skladu z zakonodajo. Del gradbenih odpadkov smo vozili na zemljišče ob semedelski vpadnici, del smo odlagali za tretji pomol, sicer pa je vse zapisano v dokumentaciji, ki se zbira v Luki Koper. Kam naj vozimo gradbene odpadke, so nam naročali predstavniki občine in investitorja, ničesar nismo naredili na lastno pest. Kako pa naj podjetje iz Ljubljane ve za koprska odlagališča?’

V koprski občini so v zadnjem letu rušili policijsko postajo in osnovno šolo. Kam so šli odpadki? Koper je že nekaj let gradbišče. Kako je pri tem poskrbljeno za varstvo okolja? Glede na obnašanje vodstva občine samo v tem letu je razlogov za skrb veliko: poskus nezakonitega rušenja nadstreška v Sv. Katarini, ki so ga preprečili policisti, nezakonito rušenje montažnega gostinskega lokala na pomolu, nezakonito postavljanje stebričkov na Pristaniški, črna gradnja fontane sredi mesta, ugotovitve računskega sodišča … Kako to, da je enota inšpektorata RS za okolje v Kopru, ki preganja nekatere črne gradnje, tako slabo obveščena o dogajanjih v Kopru, kdaj bo ukrepala?

In nenazadnje: Zakaj se dogajajo zgodbe z odpadki? Poznavalci pravijo, da zaradi denarja. Uresničevanje načrta gospodarjenja z odpadki je drago, kar investitor predvidi v investiciji. Če se nekaterim stroškom izogne, prihrani. Ampak, ali se za toliko zmanjša tudi vrednost naložbe?

* _{Barbara Verdnik je predsednica koprskega odbora Zares}

Objavljeno pod slovenija | | |