Banke se bodo morale soočiti z resnico, da država ni edina, ki jim lahko v teh razmerah pomaga. Morale si bodo pomagati tudi same. Država je zavarovala bančne vloge, kar je za banke relativno veliko zagotovilo varnosti. Vse ostalo, kar bo ljudi spodbudilo k varčevanju v domačih bančnih instrumentih, pa je stvar poslovne politike bank.
/…/
Razmere so takšne, da tudi države z boniteto trojnega A ne morejo v celoti dobiti sredstev, ki jih potrebujejo. Sam nisem prepričan, da bo ta garancijski potencial rešil vse težave. Treba bo imeti še precej domišljije, da se bo težave lahko reševalo sproti. Za banke pa to poroštvo ni darilo. Ni nekaj samoumevnega, dano je pod določenimi pogoji, ki jih bo predpisalo finančno ministrstvo.
/…/
Ravno z odkupom terjatev, predvsem pa novonastajajočih, se najlažje odrečete možnosti, da bi neposredno ali posredno financirali tako imenovane tajkunske posle, saj lahko zelo jasno opredelite, katerih terjatev ne boste odkupovali. Denimo terjatev, ki so zavarovane z delnicami podjetij, v katerih so se taki posli sklenili.
/…/
Na ta način se poveže zakonski možnosti dokapitalizacije in odobravanja posojil. Z odkupom terjatev naredite oboje hkrati. Seveda v takih primerih odkup pogojujete. Denimo, ne kupujete slabih terjatev. Ne gre namreč za odkupovanje slabih terjatev, ampak za to, da bi z odkupom dobrih terjatev banka dobila likvidnost. Kupujete torej le prvovrstne terjatve. Banke pa bi morale v tem primeru za več likvidnosti tudi tekmovati, denimo na dražbi. Več likvidnosti bi dobile tiste banke, ki bi zagotovile tudi večjo zunajbilančno udeležbo v kapitalu banke, če bi prišlo do vnovčitve take prvovrstne terjatve.

Mitja Gaspari, kandidat za ministra za razvoj in evropske zadeve, v Večeru

Objavljeno pod k, gospodarstvo, slovenija | | |