podrobneje

Na približno 100 straneh so napisani standardi, ki določajo, kakšne oblike mora biti sadje in zelenjava, ki je lahko na prodaj v Evropski uniji. Za 26 vrst bodo ti standardi 1. julija 2009 prenehali veljati, so odločili predstavniki držav članic. Sklep mora formalno še potrditi evropska komisija, ki ga je sicer tudi predlagala, in objaviti ga je treba v uradnem listu EU. Potem bodo države članice imele pol leta časa, da ga uveljavijo. Za deset vrst sadja in zelenjave pa bodo standardi še ostali v veljavi, a kljub temu bo po novem dovoljeno prodajati tudi tisto, ki nima standardizirane oblike. Ali bo dovolila prodajo takšnega sadja in zelenjave tudi v trgovini, bo odločala vsaka država članica posebej, edini pogoj je, da bo trgovec moral posebej označiti, da ni standardizirano (uporabi recimo lahko sadje/zelenjava za predelavo in podobno).

Standardi po novem ne bodo veljali za marelice, artičoke, beluše, jajčevce, avokado, fižol, brstični ohrovt, korenje, cvetačo, češnje, bučke, kumare, gojene gobe, česen, neoluščene lešnike, glavnato zelje, por, melone, čebulo, grah, slive, gomoljno zeleno, špinačo, neoluščene orehe, lubenice in radič. V veljavi pa bodo ostali za jabolka, agrume, kivi, zeleno solato, breskve in nektarine, hruške, jagode, sladko papriko, namizno grozdje in paradižnik, ki imajo v trgovini EU s sadjem in zelenjavo 75-odstotni delež.

It also triggered campaigns by environmental groups such as Friends of the Earth and supermarket giants. Retailers in Europe say at least one-fifth of fruit and vegetables is currently being wasted and expect prices to come down by up to 40 per cent.
“We have been struggling to fit a square peg in a round hole for too long now,” said Sue Henderson, a senior executive at Sainsbury’s. “We’re not allowed to use up to 20 per cent of what’s produced in this country and in the current climate of the credit crunch, we cannot continue to waste this much food before it even leaves the farms.”

Pridelovalci z odločitvijo predstavnikov držav članic kljub temu niso zadovoljni. Prek panožnega združenja (Evropsko združenje kmetov in živilskih podjetij -  Copa-Cogeca) so sporočili, da evropska komisija ne upošteva interesov evropskih pridelovalcev sadja in zelenjave. Na združenju se med drugim bojijo, da bodo države članice evropske standarde nadomestile z nacionalnimi in s tem zaščitile svoje pridelovalce pred konkurenti iz drugih članic.

Evropska komisija pojasnjuje, da trgovci standardiziranega in nestandardiziranega sadja in zelenjave ne bodo smeli mešati in tako zavajati potrošnikov, ampak bodo morali vsako kategorijo posebej označiti in prodajati v ločeno. Kot neutemeljene pa zavračajo obtožbe, da se bosta sadje in zelenjava pocenila, ker se bo povečala ponudba in bodo zaradi tega imeli pridelovalci manj prihodka. Michael Mann, tiskovni predstavnik evropske komisije razlaga, da zdaj nestandardizirano sadje in zelenjavo prodajajo za predelavo, kjer jim podjetja gotovo plačajo manj, kot bodo lahko iztržili od trgovcev.

Objavljeno pod gospodarstvo | | Print This Post |


3 odzivi na “Kumare bodo lahko zakrivljene, korenčki pa grčasti”  

  1. 1 Dinozaver

    To je začetek konca. Jedli bomo nestandardizirano sadje in zelenjavo, tako kot v srednjem veku, grozljivo…

  2. 2 1tastar

    Kuharice pa bodo lahko rekle: “Takšna je kot od mojega!”

  3. 3 marko

    ko bi se birokrati EU pol toliko posvečali vsebini, kot se obliki sadja in zelenjave. kateri bedak je sploh pogruntal standardizacijo oblike sadja in zelenjave in kdo so tisti, ki sprejemajo takšne kretenske sklepe?da je cena odvisna od izgleda? po izkušnjah krasen zunanji izgled še ne zagotavlja kakovosti-to velja tudi za ljudi… ali po vzgledu teh umotvorov sledi standardizacija ljudi po podobnih merilih?

odziv na članek


*
Prepišite besedo s slike.
Click to hear an audio file of the anti-spam word

 zadnji odzivi

 sporočilo razpravljalcem

Svobode govora ni brez odgovornosti za javno besedo. Skrivanje za vzdevki in domišljijskimi poštnimi naslovi ne omogoča kritične razprave pod enakimi pogoji za vse. Pisci, katerih identitete ni mogoče ugotoviti, naj upoštevajo možnost, da njihovi odzivi ne bodo objavljeni ali pa bodo umaknjeni.

 dostava in naročnina












 preberite še

Čez sedem let bomo šteli preživele in mrtve

Samo nekaj ur potem, ko je evropska komisija Kitajski zagrozila, da bo prepovedala uvoz nevarnih izdelkov, če ne bo zagotovila spoštovanja evropskih standardov za zdravje in varnost, so predstavniki kemijskih podjetij, evropskih institucij in drugi predstavniki zainteresirane javnosti v okviru organizacije Friends of Europe v Bruslju razpravljali, ali je mogoče doseči, da bi evropski varnostni [...]

| Print This Post | 2 odziva »

Globalni delež EU in Azije bo večji, Severne Amerike pa manjši

Evropska unija bo svoj položaj na svetovnem trgu do leta 2050 izboljšala. Svoj delež na svetovnem trgu bo do takrat povečala s sedanjih 42,1 na 43 odstotkov, Azija bo svoj delež povečala s 27,8 na 30 odstotkov, delež Severne Amerike (ZDA in Kanada) pa se bo zmanjšal s 14,2 na 12,8 odstotka, v študiji avstrijskega [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Promocija biološko pridelanih živil

V tujini so živila z oznako bio v trgovinah že lep čas nekaj povsem samoumevnega. V Sloveniji (še) ne, sadje in zelenjava je na voljo le na tržnici ali pri kmetih doma. Najbrž je v Sloveniji tovrstna ponudba še precej omejena in butična tudi zaradi tega, ker je slovenska hrana kljub hitremu razvoju industrijskega kmetijstva [...]

| Print This Post | 7 odzivov »



Voditelji naj ne pozabijo na pravice delavcev

Nova pogodba mora vsebovati listino o temeljnih pravicah, so pred zasedanjem predsednikov držav in vlad članic Evropske unije v Bruslju zahtevali predstavniki sindikatov iz članic EU, ki so včlanjeni v evropsko zvezo sindikatov ETUC. Iz Slovenije so prišli predstavniki Zveze svobodnih sindikatov pod vodstvom predsednika Dušana Semoliča. Prišli so tudi Poljaki, ki jih sicer bolj kot [...]

| Print This Post | 1 odziv »

EU ni sila, je pa največja nevladna organizacija na svetu

Kako močna in vplivna je EU v svetu? Kaj v svetu pomeni gospodarsko in kaj politično? Ne prav veliko, pravi poslanec evropskega parlamenta in predsednik odbora za razvoj Josep Borrel Fontelles. Ko potuje po svetu, povsod vidi table, da EU pomaga pri razvojnih in naravovarstvenih projektih, kaj ji pomaga, če je največja donatorka na svetu, [...]

| Print This Post | ni odzivov »

 arhiv

 koledar

november 2008
pon tor sre čet pet sob ned
« oktober   december »
 12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930

 razgledi.net