Kaj lahko reši slovensko živilsko industrijo?
jože p. damijan, četrtek, 13. november 2008Komentar je v originalu objavljen v Financah.
Kolega Emil Erjavec, kot nesporno najbolj kompetenten strokovnjak s področja agrarno-živilske ekonomike, je pred dnevi napisal komentar, da Mercator dolgoročno ne more rešiti slovenskih živilcev. Erjavec ugotavlja, da je konsolidacija slovenske industrije pijač v okviru Pivovarne Laško in proizvodnje živil pod okriljem Istrabenza dala povsem drugačne rezultate od obljubljanih. Od nekdaj visoko priznanih blagovnih znamk Radenska in Fructal ter njunih inovativnih zdelkov je ostalo zelo malo, saj novi lastnik iz Laškega ni vlagal v razvoj novih izdelkov in izgradnjo blagovnih znamk, kaj šele da bi jih – kot je obljubljal ob prevzemanju – močneje pozicioniral na izvoznih trgih.
Objavljeno pod nt, gospodarstvo, slovenija | 
| 
| 2 odziva »
Jorma Wiitakorpi, bivši direktor Patrie, spet v priporu
vojko, četrtek, 13. november 2008Kot poroča finska tiskovna agencija STT, se je Jorma Wiitakorpi, do avgusta letos direktro državnega orožarskega koncerna Patria, pred začetkom sojenja zaradi domnevne korupcije in industrijske špijonaže spet znašel v priporu. Novico povzemam po spletni strani finske državne televizije YLE.
preberi več »
Objavljeno pod k, svet |
|
| 2 odziva »
Milijardna globa za kartel proizvajalcev avtomobilskih stekel
darja, četrtek, 13. november 2008Pri podjetjih, ki zlorabljajo prevladujoč položaj na trgu in zakonodajo s področja zagotavljanja konkurence, evropska komisarka za konkurenčnost Neelie Kroes ne pozna milosti. Ravnokar je evropska komisija na njen predlog za rekordnih 1,38 milijarde evrov oglobila podjetja Asahi, Pilkington, Saint-Gobain in Soliver, proizvajalce stekla za avtomobile. Ta podjetja so v petih letih od leta 1998 do 2003 po komisarkinih besedah s katerlnim dogovarjanjem ogoljufala milijone proizvajalcev avtomobilov in kupcev avtomobilov. So namreč največji proizvajalci stekel za avtomobile v EU, njihov tržni delež namreč dosega okrog 90 odstotkov.
Objavljeno pod k, svet |
|
| ni odzivov »
Hilda Tovšak o supersebi, 600 evrih in bosanski muziki
vojko, četrtek, 13. november 2008Tule imamo samski dom. Odpre okno in špila tista bosanska muzika kot nora. Ta človek, ki je skrben, je samo nabil na vrata gor, da so tu na toplem in da živijo v elitni soseski. Saj se strinjava, da Bežigrad je elitna soseska, a ne? Kaj naj, Bosanci so, jih pripeljemo iz tistega sela gor in ne vejo ničesar, nekdo jim mora povedati.
Potem pa on reče, da dela po 12 ur in dobi 600 evrov. Kako 12 ur dela, če je dan dolg devet ur? Od tega uro in pol počiva in je kosilo. Zdaj me vsi kličejo in mi pravijo, da sem super, kako jim lahko dam 600 evrov plače. Pa hranim jih, pa stanovanje jim dam zastonj.
Nekaj mi povejte, če pridejo muslimani sem sredi Bežigrada, a je prav, da jih nekdo skulira z enim dopisom? Da jim pove, obnašajte se in ne se dret!
Napisal jim je, da tu živijo ljudje višjega sloja, hotel je povedati, niso taki butci kot vi! Sramovala bi se, če bi kdo rekel, da so lačni. Glejte, oni odprejo okno in nabijejo tisto bosansko muziko. Ne pustimo! A boste poslušali vi to bosansko muziko? A je prav, da smo taki? Kaj pa vi mislite! Pa naj se obnašajo!
Red bo! Ljudje so na toplem, lačni niso, na gradbišče jih vozimo, z gradbišča jih vozimo. Tam na Celovški mi dela dobro leto po 700, 800 ljudi, enkrat se nam niso Ljubljančani pritožili čez te ljudi. Saj moramo te Bosance naučit kulture in poskrbet, da niso moteči.
Peremo jih, hranimo jih, peljemo jih na delo in domov, bivajo zastonj tu in še 600 evrov dobijo. Tisti, ki je rekel po televiziji, da dobi 600 evrov, pa mar bi se vsaj zlagal, da dobi manj. Koliko delavk v Gorenju pa mislite, da dobi toliko?
Objavljeno pod k, slovenija |
|
| 9 odzivov »
Kumare bodo lahko zakrivljene, korenčki pa grčasti
darja, četrtek, 13. november 2008Na približno 100 straneh so napisani standardi, ki določajo, kakšne oblike mora biti sadje in zelenjava, ki je lahko na prodaj v Evropski uniji. Za 26 vrst bodo ti standardi 1. julija 2009 prenehali veljati, so odločili predstavniki držav članic. Sklep mora formalno še potrditi evropska komisija, ki ga je sicer tudi predlagala, in objaviti ga je treba v uradnem listu EU. Potem bodo države članice imele pol leta časa, da ga uveljavijo. Za deset vrst sadja in zelenjave pa bodo standardi še ostali v veljavi, a kljub temu bo po novem dovoljeno prodajati tudi tisto, ki nima standardizirane oblike. Ali bo dovolila prodajo takšnega sadja in zelenjave tudi v trgovini, bo odločala vsaka država članica posebej, edini pogoj je, da bo trgovec moral posebej označiti, da ni standardizirano (uporabi recimo lahko sadje/zelenjava za predelavo in podobno).
Objavljeno pod gospodarstvo |
|
| 3 odzivi »
New York Times z dobrimi novicami. Na žalost ponarejen.
vojko, četrtek, 13. november 2008Vse je bilo videti pristno, na svojem mestu in v milijonski nakladi. Le levo zgoraj je namesto All the News That’s Fit to Print pisalo All the News We Hope to Print. In kajpak, tudi datum se z včerajšnjim ni ‘ujemal’: 4. julij 2009. Ampak: vojni v Iraku in Afganistanu sta bili končani, taborišče na Guantanamu zaprto, George W. Bush pred sodiščem, Condi Rice je priznala, da je lagala, z novim naftnim davkom je Obamova administracija financirala splošno zdravstveno varstvo …
Objavljeno pod k, mediji in splet, svet |
|
| 2 odziva »
Spodbujanje inovativnosti se začne v vrtcih
admin, četrtek, 13. november 2008GOST razgledi.net
dr. Borut Likar
direktor Inštituta za inovativnost in tehnologijo, MBA, izr. prof. Fakulteta za management Koper, Univerza na Primorskem
borut.likar1@guest.arnes.si
Svet se vrti vedno hitreje, globalizacija in rast novih, v svetovnem gospodarstvu pomembnih tekmecev, postavljata pred države nove zahteve. Skladno s podatki Global Competitiveness Index 2008-2009 (World Economic Forum) se Slovenija uvršča na 42 mesto. To je tri mesta slabše kot leto poprej. Zdrs ugotovimo tudi po t.i. lestvici Skupni inovacijski indeks (SII), ki omogoča primerjanje inovativnosti predvsem med državami EU. Slovenija je z SII=0,35 pod povprečjem EU (0,45) in daleč za najbolj razvitimi (SII Švedske je najvišji in znaša 0,73). Še slabša novica pa je, da Slovenija nazaduje primerjalno (v zadnjem letu nas je prehitela npr. Češka). Če analiziramo situacijo podrobneje, ugotovimo, da je pri nas 35% inovacijsko aktivnih podjetij. A tudi ta podatek še zdaleč ne pomeni, da so “statistično inovativna” podjetja v resnici močno inovativna. Nekatera so, večinoma pa gre bolj za nadih inovativnosti, saj so rezerve še ogromne. Z vložki znotraj podjetja v izgradnjo sistema inovativnosti in s tem povezanih kompetenc zaposlenih je sicer možno gospodarske rezultate izboljšati, vendar to še ne zadošča za doseganje najinovativnejših gospodarstev.
Objavljeno pod gost razgledi.net, znanost in tehnologija, slovenija |
|
| 4 odzivi »
