Oprostite, ker motim. Saj vem, da je situacija hudo napeta. Da se ravnokar delijo stolčki in mesta pri koritu in da so nekateri hudo nervozni. Toda mene bistveno bolj zanima nekaj drugega: a kdo ve, kaj se dogaja z Res Nullius?

Nekje v podzavesti imam informacijo, da naj bi letos jeseni izdali nov album. Googlam, pa najdem samo stara jajca, kjer napovedujejo izid prejšnjega albuma “Revolver ljubezni”. Letos sem zaradi odsotnosti zamudil dva njihova koncerta. Fantje se tako redko odpravijo na špil, da jih je prava ruleta ujeti.

preberi več »

Objavljeno pod k, kultura in šolstvo | | | 3 odzivi »

V javnosti se je pojavil poluradni seznam kandidatov za vlado g. Boruta Pahorja. V njej ima Zares kar štiri ministrstva, že prej pa so dobili predsednika parlamenta. Če k tem imenom prištejemo še g. Milana M. Cvikla, ki bo predvidoma generalni sekretar vlade, vidimo dejansko sliko bodoče vlade. O medijih, ideologiji, vzgoji in gospodarstvu bo preko ge. Širce in g. Lahovnika odločal g. Golobič. Kadar bo šlo za posebej pomembne zadeve, recimo lastninjenje, bo ideološko zaledje preko g. Kučana zagotovilo še sodelovanje g. Gasparija. Postopki bodo prav tako pod njegovim nadzorom preko ge. Krebsove in g. Gantarja.
/…/
Predsedniku vlade g. Pahorju bodo ostale tiskovne konference, Slovenci po svetu in poslanska vprašanja v državnem zboru. Ostala mu bo tudi zunanja politika, kjer bo sicer pod skrbnim nadzorom predsednika republike g. Tuerka.
/…/
Zaresu bosta idejno uspešno sekundirala ga. Kresal in g. Zalar. Izjemno nenavadno je, da je ena stranka dobila v roke oba represivna resorja. Obeta se hiter konec boja proti organiziranemu gospodarskemu kriminalu. Tajkuni odpirajo šampanjce.

preberi več »

Objavljeno pod k, slovenija | | | 2 odziva »

Najmočnejša ‘frakcija’ v vladnem kabinetu Boruta Pahorja (moški, diplomirani politolog, SD, poslanec v evropskem parlamentu in nekdanji predsednik državnega zbora, 45 let, ) bodo, malce presenetljivo, strankarsko formalno nevezani ministri. Če sem prav štel, je takšnih brez strankarske izkaznice namreč sedem.  Po štiri ministre imata SD in Zares, dva LDS in enega samega DeSUS. Ministric je pet, dve iz Zares, po ena pa iz SD, LDS in ‘neodvisnih’; dve imata državotvorni resor v ožjem pomenu besede, ena v širšem, ena ‘nadstavbnega’. Doktorjev znanosti je sedem, eden izmed njih akademik, doktorica je ena, največ je pravnikov/ic in politologov/inj, po šest, trije (!) ministri so ekonomisti, po en filozof, umetnostno zgodovinarka in biofizik. Ministrske izkušnje že imajo štirje ministri, šest jih ima precejšnjo politično kilometrino (med njimi vsi Zaresovi), šest jih prihaja v vlado ex catedra.

preberi več »

Objavljeno pod k, slovenija | | | 1 odziv »

Zdaj, ko je državni zbor odločil o slovenskem reševalnem svežnju, je morda dobro opozoriti na nekaj poudarkov, ki jih je na pogovoru na Evropskem političnem centru v Bruslju izpostavil generalni sekretar OECD Angel Gurría. Ko vlade uvajajo ukrepe za reševanje finančne krize, je ključno, da obstoječi delničarji nosijo večino bremena zaradi napačnih odločitev menedžerjev, poskrbeti morajo, da je strošek davkoplačevalcev minimalen. Posebej je treba tudi poskrbeti, da različni ukrepi za pomoč finančnim institucijam in vlagateljem ne bodo povzročili omejevanja konkurence, protekcionizem z zaščito nacionalnih šampionov in omejevanjem tujih investicij ni ustrezen odgovor. Natančno je treba določiti način umika države iz družb, ko bo kriza rešena.
preberi več »

Objavljeno pod gospodarstvo | | | 2 odziva »

Ne do 8, temveč do 12 milijard evrov je država pripravljena dati poroštev za medsebojna zadolževanja bank s sedežem v Sloveniji oziroma njihovo najetje posojil na finančnem trgu, ne državni zbor, temveč finančni minister bo morebitno poroštvo odobril in pri uvodoma omenjeni vsoti ne gre le za poroštva, temveč tudi za morebitni državni odkup slabih terjatev bank. Spremembe zakona o javnih financah, ki jih je sinoči sprejel državni zbor, so občutno drugačne od tistih, ki jih je predlagala odhajajoča vlada Janeza Janše in tudi od tistih, ki jih je le dan prej sprejel matični državnozborski odbor. Prvo, podaljšanje roka za poroštva do konca leta 2010 in povišanje potencialnega zneska za polovico, je predlagal poslanec socialnih demokratov (in predvideni finančni minister) Franci Križanič, tretjo, možnost odkupa slabih terjatev, poslanec Zares (in predvideni gospodarski minister) Matej Lahovnik.

preberi več »

Objavljeno pod nt, slovenija | | | 1 odziv »

Politiki so dobili zadnjo bitko, še vedno pa bijejo vojno za vrnitev stabilnosti na finančne trge, pravi izvedenec Bruegla Alan Ahearne. O strategiji za to vojno naj bi se voditelji 20 najpomembnejših držav na svetu dogovorili konec tedna na svetovnem finančnem vrhu v Washingtonu. Predsedujoči svetu EU francoski predsednik Nicolas Sarkozy je kot njegov pobudnik dejal, da je treba organizirati “nov Bretton Woods“, kjer se je treba dogovoriti za novo organiziranost kapitalizma.

preberi več »

Objavljeno pod svet | | | ni odzivov »

Napoved redefiniranja odnosa države do verskih skupnosti*, ki se je pojavila v koalicijski pogodbi konec preteklega tedna (7. novembra 2008), zbuja med člani Slovenske škofovske konference (SŠK) veliko zaskrbljenost. Razumemo jo kot napoved oživljanja negativnega odnosa do Katoliške Cerkve, za katerega smo upali, da je dokončno za nami in da so napovedi o zmernosti nove politike in konsenzualni politiki resne in iskrene.
Načela ločenosti države in verskih skupnosti se ne bojimo, saj ga tudi sami zastopamo, kot je jasno razvidno iz »vatikanskega« sporazuma. Ne moremo pa sprejeti laicistične, ideološke, Cerkvi sovražne interpretacije tega načela. V strokovnih krogih je bilo že večkrat ugotovljeno, da slovenska ustava ne daje nobene osnove za restriktivno in sovražno razmerje med državo in verskimi skupnostmi, ampak je tako razmerje posledica ideoloških in političnih stališč. Tudi mešana krovna komisija je že leta 1994 ugotovila, da je bilo načelo ločenosti v preteklosti »ideološko obremenjeno«. Upali smo, da bo odnos med državo in Cerkvami temeljil na ustavi in pravu in ne na ideologiji, da se bo razvijal v smeri kooperativne interpretacije načela ločenosti, ki danes prevladuje povsod po Evropi in ga vsebuje tudi Lizbonska pogodba. Papež Benedikt XVI. in francoski predsednik N. Sarkozy sta v govorih v Rimu in Parizu napovedovala nove odnose celo v Franciji, domovini načela ločitve države in Cerkve, in jih imenovala »odprta« ali »pozitivna laičnost«.
Zadnja dopolnitev koalicijske pogodbe nastajajoče vlade pa, žal, zbuja bojazen, da gre pri nas za napoved obratnega razvoja, ali bolje nazadovanja v smeri ponovnega izključevanja Cerkva in verskih skupnosti iz javnega življenja, njihovega zatiranja, oživljanje kulturnega boja in getoizacije Cerkve.

preberi več »

Objavljeno pod k, slovenija | | | 7 odzivov »