Igor Masten o ekonomskem nacionalizmu in oligarhični družbi
vojko, torek, 11. november 2008Bolje je prisluhniti tistim, ki od ekonomskega nacionalizma v Sloveniji nimajo osebnih koristi. Tako je pred njim posvaril danski premier Rasmussen, zaskrbljen zaradi dogajanja v Franciji in Italiji. Prav ima, ko pravi, da so ekonomsko najbolj uspešne tiste države, ki spoštujejo ekonomsko svobodo in s tem svobodno podjetniško pobudo. Dolgoročno negativne posledice oligarhičnih družb za gospodarstvo je dokumentiral tudi svetovno znani ekonomist Daron Acemoglu z MIT (The Form of Property Rights: Oligarchic vs. Democratic Societies, NBER, 2003). V eni od kolumen sem zapisal: “V imenu nacionalnega interesa država krši lastninske pravice vseh tistih, ki želimo sami svobodno odločati o porabi lastnega denarja. Tako kot v komunizmu sovjetskega tipa. Imamo torej kapitalizem z očitnimi znaki komunizma. Komunitalizem, torej.” Z delno nacionalizacijo Mercatorja bi Slovenija zabredla še globlje v komunitalizem. Ne samo, da se nam bo za odkup Mercatorja neposredno plenil davkoplačevalski denar, koristi od tega pa bo imelo predvsem nekaj posameznikov iz Pivovarne Laško in njihovih svetovalcev. S tem bomo naredili tudi precedens do dokončnega oblikovanja Slovenije kot oligarhične družbe z vsemi negativnimi posledicami za naš razvoj. Oligarhične družbe imajo zelo omejeno demokracijo in ekonomsko svobodo - samo toliko, kolikor je dovoljujejo oligarhi. Na točki “Mercator” se zato odločamo o tem, ali bomo v tej državi imeli pravno državo in družbo enakih možnosti. Zato ne bodite ovce in mislite nase in na svoje otroke.
Igor Masten, ekonomist, v Dnevniku
Ne bodimo ovce! Tema za Trenja in Tarča na TV1!, saj to masovno gledajo “ovce”!
Kakšen zatežen neoliberalec je tale Rasmussen, ane?
“Zato ne bodite ovce in mislite nase in na svoje otroke.”
_____________
Na to bi morali misliti vseh preteklih osemnajst let in ne šele danes, ko je takšen poziv le navadna demagogija.
Pustimo bedno zmerjanje z ovcami - Mastenov pleadoyer je debela prevara-”ne bodimo ovce”,pravi- ovce , ker nekateri ali večina nočemo, da bi nas namesto slovenskih strigli francoski oligarhi, ampak hočemo, da bi nova vlada popravila zlorabo “nacionalnega interesa”,s strani prejšnje vlade, in bi tako “škarje za striženje ” prešle v roke “države”, vlade-KATERO SMO IZVOLILI IN NA KATERO IMAMO VENDARLE NEKAJ VPLIVA (žal nas javno občilo Dnevnik v zasebni lasti z Mastenom in JPD-jem kot glavnima ekonomskima ideologoma pri tem ne podpira), NA ŠROTA IN CARREFOUR PA NIMAMO NOBENEGA VPLIVA- pa ne mi prosim prihajat z največjo demagogijo- “potrošniki volijo z nakupi”, Bredo Kutin za predsednika ipd. Ono o “komunitalizmu” pa je-če sodim po tem, kar je citirano- še eno tipično akademsko nakladanje in slight of hand,prevara, ki temelji na spretnem zamenjavanju realnosti in teoretskih modelov, kar že dolgo zlorabljajo tudi naši neoliberalni “ekonomisti”-ideologi.
Masten pa bi itak moral najprej pojasniti, v čem vidi razliko med državno intervencijo z davkoplač.denarjem v prid bankam,(kar ,kolikor vem , odobrava), in državno intervencijo v korist Mercatorja, ki jo tako vehementno in žaljivo napada?
Zelo enostavno: 1) Plačilno-kreditni sistem je javna dobrina s pozitivnimi eksternalijami. Trgovina to ni. 2) Delne nacionalizacije v bankah v svetu se praviloma dogajajo po ekstremno nizki ceni, kar pomeni, da stari lastnki praktično izgubijo premoženje in predvsem vpliv na upravljanje. To se v primeru Mercatorja ne bo zgodilo. Če hočeš več, je na to temo moja prejšnja kolumna v Dnevniku. 3)Demagogija in “potrošniki naj volijo z nakupi”. Nezmožnost voljenja z nakupu je posledica tržne moči. O tem sem napisal v kolumni, pa v veliko prejšnjiih, med drugim veliko o tem za konkreten primer pijačarske horizontalne koncentracije na trgu pijaš in vertikalne v primeru trgovine. Mislim, da je tudi takrat to bilo označeno za neoliberalno propagando. Zakaj zdaj jamranje? Se v naprej opravičujem za besedo, ampak to je ovčja logika.
Ta je najboljša, saj res kaže, da s svojo debelo prevaro ne morem uspeti:
“ampak hočemo, da bi nova vlada popravila zlorabo “nacionalnega interesa”,s strani prejšnje vlade, in bi tako “škarje za striženje ” prešle v roke “države”, vlade-KATERO SMO IZVOLILI IN NA KATERO IMAMO VENDARLE NEKAJ VPLIVA (žal nas javno občilo Dnevnik v zasebni lasti z Mastenom in JPD-jem kot glavnima ekonomskima ideologoma pri tem ne podpira), NA ŠROTA IN CARREFOUR PA NIMAMO NOBENEGA VPLIVA”.
Res, takoj sem bil spregledan. Sprašujem se samo, zakaj ob tej veliki masi ljudi, ki takoj spregledajo prevare, primer Mercatorja lepo kaže, da na tehtnici vpliv tistih, ki to “hočejo” ne prevaga Boškotovega. Pa naj bo on samo kot prispodoba in ne konkretno. Je bila tudi propaganda Dnevnika leta 2004 kriva, da mora nova vlada popravljati napake stare. Da se kaj takega ne bi ponovilo, predlagam, da nova vlada takoj tui odkupi Delo. Nočemo še enega kanala v zasebni lasti, da bi širil Mastenove in JPD-jeve ideje. In, ja, ker je JPD veliko na razgledih, Vojko, predlagam, da se s Pahorjem zmeniš, da ti država tudi odkupi razglede.
Zgodovina že ima dokaze primera, kjer so celoten vpliv bojda imeli tisti, ki “hočejo”. Ja, res, izraz ovca ni najbolj primeren. Jagenjček, je bolj ustrezen. Ima manj volne, je pa zato bolj ukusen.
Igor,
NO WAY! Ostro protestiram! Sem proti temu, da drzava odkupi Razglede. Prvic, ni nobene potrebe po tem, ker so Razgledi financno zdrav medij in kolikor vem, niso nikomur zastavljeni. In drugic, nocem, da potem Razglede v kabinetu predsednika vlade “tradajo” v raznih kravjih poslih z Laskim in Istrabenzom in da nam nastavljajo razne Jancice, Slivnike, Markese, Kosirje in Staricke ter da nam Pahor prek sms-ov soustvarja vsebino.
Naj se gre te posle z drzavo Igor Vidmar… ce seveda ima kaj, kar bi lahko bilo drzavi ali sirsi javnosti zanimivo.
Bila bi uteha, če bi bil igor zgolj pesnik?! Kot na primer ta: Samo norec, samo pesnik, F. Nietzscheja
Samó norec! Samó pesnik!
Ob motnem* zraku,
ko že rosa utehe
na zemljo pada,
nevidno, tudi neslišno,
– ker nežno obutev nosi,
ta rosa tolažljiva, kakor vse blage tolažbe –
se še spomniš, tedaj, še pomniš, vroče srce,
kako si bilo nekoč žejno
nebesnih solz in rosnih kapelj,
kako te je žejalo, utrujeno in prežgano,
medtem ko so se po žoltih travnatih poteh
zli večerni pogledi sonca
skozi črna drevesa stekali okrog tebe,
slepeči pogledi sončevega žara, zlovešči.
Snubec resnice? – ti? so se posmehovali,
ne! samó pesnik!
Žival, zvijačna, roparska, zalezujoča,
ki lagati mora,
tako vedé, hote lagati mora,
pohlepna plena,
pisano zakrinkana,
sama sebi krinka,
sama sebi plen
to – snubec resnice? …
Samó norec! Samó pesnik!
Samó pisan gobezdač,
_______________
* »abgehellter Luft« - zelo redek nemški izraz, ki se uporablja za označitev »odtočenega« vina. Nietzsche ga je zabeležil v zvezku iz 1874. leta, posvečenemu nemški stilistiki.
ki izpod norčevskih krink pisano govoriči,
plezajoč čez lažnive besedne mostove,
čez mavrične laži,
med ponarejenimi nebesi,
blodeč naokoli, plazeč se naokoli –
samó norec! samó pesnik! …
Ta – snubec resnice? …
Miren ne, tog, gladek, hladen,
v kip spremenjen,
v kapitelj boga,
ne postavljen pred hrame,
vratar kakega boga:
ne! temveč sovražnik takih kipov vrline,
v vsaki divjini bolj doma kot v hramih,
poln mačje objestnosti
skozi vsako okno skakajoč,
hop! v vsako naključje;
vsak pragozd prevohljajoč,
da bi v pragozdovih
med pisano kosmatimi zvermi,
tekal grešno zdrav in lep in pisan,
poželjivih žnabel,
blaženo porogljiv, blaženo peklenski, blaženo krvoločen,
roparski, zavraten, lažniv tekal …
Ali pa orlu podoben, ki dolgo,
dolgo nepremično v brezdna gleda,
v svoja brezdna …
- oh, kako se tu navzdol,
nizdol, navznoter,
v vse globlje globine vijejo! –
Potem,
naglo,
navpično strmoglavi,
strelovito udari med jagnjeta,
gorak vsem jagenjčjim dušam,
srdito gorak vsem, kar gleda
krepostno, ovčje, skodrano,
butasto, z dobrohotnostjo mlekca za jagenjčke …
Taka,
orlovska, panterska,
so pesnikova hrepenjenja, so
tvoja hrepenjenja pod tisoči krink,
ti norec, ti pesnik! …
Ti, ki si človeka gledal
kot boga in jagnje – ,
raztrgati boga v človeku,
kakor tudi ovco v človeku
in se smejati trgajoč …
to, to je tvoja blaženost,
orla in panterja blaženost,
pesnika in norca blaženost! …
Ob motnem zraku,
ko se srp meseca
zelen med škrlatom rdečí
in se zavisten že prikrade,
– sovražen dnevu,
z vsakim svojim korakom naskrivaj
kosí kite cvetja,
dokler se ne pogreznejo
blede v senco noči:
tako sem se tudi jaz nekoč pogreznil,
iz svoje blaznosti-resnice,
iz svojih dnevnih hrepenenj,
utrujen od dneva, bolan od svetlobe,
– pogreznil dol, v večer, v senco,
od resnice ene
ožgan in žejen,
– se še spomniš, še pomniš, vroče srce,
kako te je žejalo? –
da sem izgnan
od vsake resnice!
Samó norec! Samó pesnik! …
Dionizovi ditirambi, prevod AMM, Maribor, Litera 2008.
a ni Platon pričel z zaničevanjem pesnikov in končal svojo Republiko s poezijo; gospodje mladi vznesenci, in fanatiki tržnih mehanizmov (kaj bi naj to bilo, ah ja vera) so pozabili modrost izpred več kot dveh tisočletij?
Sem jasno za alternativno razmišljanje I. Vidmarja, pa čeprav je.. ah, kaj bi sodil sam, ko pa sem popolni analfabet v razumevanju človeške družbe. Ni mi jasno, da še lastne populacije ne zmore kontrolirati in se brezglavo v pogubo vsega življenja razmožuje po logiki kapitala; samo da raste in da ni recezije. Halo, odzadaj je živo bitje, je življenje: ampak kako naj to človek razloži fanatikom razmnoževanja in razumevanja pridelave beljakovin v obliki farme Ihan? Sem to že povedal?