Kot sta bila poblaščena sporočiti dnevnika Delo in Večer, je Delo, d.d., z nakupom 59,25-odstotnega deleža družbe ČZP Večer, d.d., postalo skupno 79,25-odstotni lastnik mariborske časopisno-založniške hiše. Delu so svoje nekaj več kot 19-odstotne deleže prodale družbe Fimes, d.o.o., TVM, d.o.o., in RIG, družba za investiranje, d.o.o., ki so v Večer pred manj kot letom dni vstopile ‘namesto’ večinskega lastnika Infond Holdinga, največjega lastnika Pivovarne Laško (in četrtinskega lastnika Mercatorja). Koliko je Delo tokrat plačalo za tri petine Večera, niso sporočili, prav tako pa ni znano, po koliko in na kakšen način je svoj delež svojčas ‘razprševal’ Infond Holding. Ko je Delo leta 2005 kupilo nekaj manj kot 20 odstotkov Večera, je zanj plačalo dober poltretji milijon evrov. Kot takrat je Delo kupnino verjetno tudi tokrat (navzlic prikazanemu dobičku po devetih mesecih) financiralo s krediti, saj je razmeroma nezadolžena družba. Skupaj ima zdaj torej Delo skoraj 80 odstotkov Večera, za kar, po dosegljivih podatkih, nima soglasja ministrstva za kulturo, prav tako pa zna zaradi tržne koncentracije dobiti za vrat ‘terorista’ iz urada za varstvo konkurence.

Za prevzeti Večer je njegov direktor in odgovorni urednik Uroš Skuhala posel komentiral z besedami, ‘da lahko Večer s tem pridobi, predvsem na skupnih poslovnih področjih, kot sta distribucija in tisk edicij’: ‘Prav tako lahko Delo predstavlja tudi strateškega partnerja pri razvoju novih medijev, saj bo Večer skladno s svetovnimi trendi tudi v prihodnje ponujal kakovostne multimedijske vsebine ter intenzivno razvijal sodobne medijske kanale, kot so internet, elektronski časopis, elektronska knjiga in drugo.’ S sinergijami pri tisku (Večer ima za tisk do leta 2011 veljavno pogodbo z Leykamom), distribuciji, informatiki in sploh razvoju svojo potezo razlagajo tudi v Delu.

^{vir: Delo in Večer}

Objavljeno pod k, mediji in splet, slovenija | | |