Obveščen sem, da se je evropska Komisija (EK) odločila zamrzniti sofinanciranje odseka avtoceste Slivnica – Mejni prehod Gruškovje na državni meji med Slovenijo in Hrvaško. Za pododsek avtoceste Slivnica - Draženci (Ptuj), v dolžini 18,90 km, je bil zaključek gradnje načrtovan za junij 2009. Z odtegnitvijo sredstev s strani EU pa je ta cilj ogrožen. Zamrznitve že odobrenih sredstev, bodo najbolj občutili državljani in državljanke Slovenije pa tudi tuji prevozniki ter drugi tuji državljani, ki na tem področju prečkajo Slovenijo. Zato menim, da je tako drastičen ukrep Evropske komisije nepotreben. Kaznovati potrošnike, uporabnike tega perečega odseka, zaradi pritiska na institucije države Slovenije ni primerno. Gre za poskus kolektivnega kaznovanja, saj bo odtegnitev sredstev odložila ali morda celo zaustavila reševanje velike prometne ovire na omrežju evropskih avtocest. Na tem odseku dnevno beležijo 36.800 vozil na dan, ogromno od teh je tovornjakov v tranzitu med EU in jugovzhodno Evropo. Razmere na tem področju so nevzdržne, ogorčenje prebivalcev in lokalnih skupnosti je veliko. Gostota prometa na tej magistralni cesti skupaj s številnimi prometnimi nesrečami ogroža udeležence v prometu in še zlasti lokalno prebivalstvo, saj je to eden najbolj nevarnih odsekov v slovenski cestni mreži.
Gre za zelo pomembno cestno povezavo Slovenije oziroma EU in Hrvaške, države kandidatke, ki uspešno napreduje v pogajanjih za članstvo. Ogromen delež prometa je tranzit v Hrvaško in naprej na zahodni Balkan. Gre tudi za povezavo med pomembnima logističnima terminaloma v Gradcu in Zagrebu, ki generirata močan blagovni tok med obema državama in tudi drugimi državami v gravitacijskem območju teh dveh. Sosednja država Hrvaška je leta in leta zahtevala, da se pospeši izgradnja tega odseka, zdaj, ko je ta proces v teku, pa glavna ovira nenadoma in po nepotrebnem postaja evropska Komisija.
Še enkrat bi vas želel opozoriti na veliko kolateralno škodo, ki jo Komisija s tem ravnanjem povzroča in vas prosim, da svoje namere ponovno proučite.
Jelko Kacin, evropski poslanec LDS, v pismu evropskemu komisarju za transport Antoniu Tajaniju

Objavljeno pod k, slovenija | | | 3 odzivi »

Kot sta bila poblaščena sporočiti dnevnika Delo in Večer, je Delo, d.d., z nakupom 59,25-odstotnega deleža družbe ČZP Večer, d.d., postalo skupno 79,25-odstotni lastnik mariborske časopisno-založniške hiše. Delu so svoje nekaj več kot 19-odstotne deleže prodale družbe Fimes, d.o.o., TVM, d.o.o., in RIG, družba za investiranje, d.o.o., ki so v Večer pred manj kot letom dni vstopile ‘namesto’ večinskega lastnika Infond Holdinga, največjega lastnika Pivovarne Laško (in četrtinskega lastnika Mercatorja). Koliko je Delo tokrat plačalo za tri petine Večera, niso sporočili, prav tako pa ni znano, po koliko in na kakšen način je svoj delež svojčas ‘razprševal’ Infond Holding. Ko je Delo leta 2005 kupilo nekaj manj kot 20 odstotkov Večera, je zanj plačalo dober poltretji milijon evrov. Kot takrat je Delo kupnino verjetno tudi tokrat (navzlic prikazanemu dobičku po devetih mesecih) financiralo s krediti, saj je razmeroma nezadolžena družba. Skupaj ima zdaj torej Delo skoraj 80 odstotkov Večera, za kar, po dosegljivih podatkih, nima soglasja ministrstva za kulturo, prav tako pa zna zaradi tržne koncentracije dobiti za vrat ‘terorista’ iz urada za varstvo konkurence.

preberi več »

Objavljeno pod k, mediji in splet, slovenija | | | 3 odzivi »

Bolje je prisluhniti tistim, ki od ekonomskega nacionalizma v Sloveniji nimajo osebnih koristi. Tako je pred njim posvaril danski premier Rasmussen, zaskrbljen zaradi dogajanja v Franciji in Italiji. Prav ima, ko pravi, da so ekonomsko najbolj uspešne tiste države, ki spoštujejo ekonomsko svobodo in s tem svobodno podjetniško pobudo. Dolgoročno negativne posledice oligarhičnih družb za gospodarstvo je dokumentiral tudi svetovno znani ekonomist Daron Acemoglu z MIT (The Form of Property Rights: Oligarchic vs. Democratic Societies, NBER, 2003). V eni od kolumen sem zapisal: “V imenu nacionalnega interesa država krši lastninske pravice vseh tistih, ki želimo sami svobodno odločati o porabi lastnega denarja. Tako kot v komunizmu sovjetskega tipa. Imamo torej kapitalizem z očitnimi znaki komunizma. Komunitalizem, torej.” Z delno nacionalizacijo Mercatorja bi Slovenija zabredla še globlje v komunitalizem. Ne samo, da se nam bo za odkup Mercatorja neposredno plenil davkoplačevalski denar, koristi od tega pa bo imelo predvsem nekaj posameznikov iz Pivovarne Laško in njihovih svetovalcev. S tem bomo naredili tudi precedens do dokončnega oblikovanja Slovenije kot oligarhične družbe z vsemi negativnimi posledicami za naš razvoj. Oligarhične družbe imajo zelo omejeno demokracijo in ekonomsko svobodo - samo toliko, kolikor je dovoljujejo oligarhi. Na točki “Mercator” se zato odločamo o tem, ali bomo v tej državi imeli pravno državo in družbo enakih možnosti. Zato ne bodite ovce in mislite nase in na svoje otroke.
Igor Masten, ekonomist, v Dnevniku

Objavljeno pod k, slovenija | | | 9 odzivov »

Družba MIP ni več plačilno sposobna, ugotavljajo nadzorniki. Financam so v družbah Celjske mesnine in Meso Kamnik potrdili, da je v hudih težavah celotna mesnopredelovalna industrija v Sloveniji. Ker morajo rejci na plačilo za svojo živino, ki jo prodajo slovenskim mesarjem, čakati vsako leto dalj časa, so jo začeli prodajati v Avstrijo, saj tam denar dobijo takoj. Če je treba oziroma so prisiljeni, slovenski živinorejci torej znajo hitro najti trg. Da slovenska živilska industrija z ustrezno poslovno strategijo in razvojem lahko prodaja svoje izdelke v tujini brez podpore domačih trgovcev, pa dokazuje Perutnina Ptuj, ki ima doma prek Pivovarne Laško povezavo do Mercatorja.

preberi več »

Objavljeno pod gospodarstvo | | | ni odzivov »