V Avstriji tuji trgovci niso uničili živilske industrije
darja, ponedeljek, 10. november 2008Ob razpravah o pomenu Mercatorja za slovenske družine in za slovensko živilsko industrijo morda vendarle kaže pogledati čez mejo v Avstrijo, kjer Slovenci še zmeraj radi nakupujejo. V Avstriji so večje trgovske družbe vse v tuji lasti, pa jim živilska industrija ni propadla. Še vedno je ena najpomembnejših gospodarskih panog in uspešna izvoznica izdelkov “Made in Austria”.
Billa je od leta 1996 v lasti nemške trgovske družbe Rewe. Hofer je del nemškega trgovskega koncerna Aldi. Avstrijci lahko nakupujejo še v nemškem Lidlu in nizozemskem Sparu. V domačih rokah so le manjše trgovine. Kljub temu na avstrijski gospodarski zbornici ugotavljajo, da avstrijska kmetijska in živilska industrija sodita med najpomembnejše gospodarske panoge v Avstriji (tudi, kar zadeva izvoz).
Čeprav je trgovina v tuji lasti, imajo v Avstriji kar 220 živilskih podjetij, v njih je zaposlenih 26.500 ljudi. Svoj delež izvoza izdelkov so avstrijska živilska podjetja od leta 1995 do 2007 povečala z 12 na več kot 40 odstotkov. Lani so na tuje trge prodala za 4,3 milijarde evrov izdelkov. Živilske izdelke “Made in Austria” prodajajo v 175 državah po svetu. Razen lani je avstrijski izvoz živil vsa leta rasel hitreje kot uvoz, ne upoštevaje “energetske napitke” pa je med izvoznimi uspešnicami na prvem mestu mleko z mlečnimi izdelki, zlasti siri. Avstrijska živilska industrija dobi prostor na policah trgovin doma in v tujini, potrošniki pa njene izdelke kupujejo, ker jih zna ponuditi trgovcem, potrošniki pa so jih seveda pripravljeni kupovati.
V Sloveniji smo imeli po podatkih gospodarske zbornice leta 2006 441 živilsko-predelovalnih družb s 16.669 zaposlenimi. Z izvozom so ustvarile le slabih 18 odstotkov prihodkov. Ob tem je treba dodati še podatek, da je Slovenija neto uvoznica hrane.
Objavljeno pod k, gospodarstvo, svet | 
| 
|
Zelo aktualni in prepričljivi argumenti, za potrošnike in davkoplačevalce. Pravi izziv za menedžerje slovenske živilske industrije.
“Slovenija neto uvoznica hrane”
Zanimiv zapis o tem najdemo tudi v “Meyers Konversationslexikon, Vierte Auflage, 1885-1892″:
Krain: “Charakteristisch ist die weitgehende Zerstückelung des Bodens in kleine Besitzstände, welche auf die Zeit der französischen Okkupation zu Anfang des Jahrhunderts zurückzuführen ist; auf einen Grundbesitzer kommen im Durchschnitt nur 18½ Hektar Grundstücke, darunter 2¾ Hektar Ackerland. Die Landwirtschaft deckt des wenig rationellen Betriebes wegen nicht den Bedarf des Landes; Getreide wird zumeist aus Ungarn bezogen. … Der Weinbau konzentriert sich hauptsächlich im O. und SO. um Rudolfswerth und liefert gegen 100 Varietäten, welche im Handel als Marwein, teilweise auch als kroatischer[!] Wein erscheinen. Die Viehzucht steht im allgemeinen auf tiefer Stufe (1880 waren vorhanden nahe an 22,000 Pferde, nur 225,000 Rinder, 67,400 Schafe, 15,600 Ziegen und 73,000 Schweine).”
Že 130 let ena in ista zgodba…
Pa smo spet tam: “Kar je dobro za Avstrijo, je dobro tudi za Slovenijo”: kaj je narobe s tem finim “zdravorazumskim” sklepanjem? Nič; razen vsega; Slovenija pač ni Avstrija, ta je rija na tej “sceni” precej dlje kot Slovenija, je zgdovinsko močnejša, bolj razvita(ap pod vplivom/diktatom Nemčije?); da je (bilo) razmerje menjave med Avstrijo in Slovenijo takorekoč polkolonialno-avstrijski izvoz v SLO desetkrat večji kot obratno itd. In da je Avstrija svoje krasne izvozne rezultate dosegla tudi z ekspanzijo v Slovenijo. Se lahko zgodi obratno?Mercator na Dunaju? Zelo dvomim -svobodni trg je v veliki meri fikcija. Da o “eksternalijah” tipa prestavitve grdo onesnažujočega tovornega prometa iz Avstrije (tudi) v Slovenijo ne govorim: “asimetrij” je preprosto toliko, da se mi zdi takole stališče, ki konec koncev legitimira prodajo Mercatorja in delegitimira intervencijo države/javnega interesa, neobjektivno. Pristransko.
Pa še to: v 4xmanjši SLO je torej 2xveč živilskih podjetji: o groza. Pa je to res le simptom “neučinkovitosti”, “nekonkurenčnosti”, “slabe organizacije” “premajhne koncentracije”- ali pa vendarle tudi znak ohranjene živilske raznolikosti, zdrave okusne lokalnosti in ne -standardiziranosti? Ne vem, Darja ne pove, dr.Erjavcu ne verjamem več. So to značilnosti našega agroživilstva ,ki bi jih bilo treba , da bi oponašali Avstrijce, zatirati, prepustiti divjemu pišu “svobodnega trga” in “koncentracije kapitala” ali pa jih bilo dobro vsaj tolerirati, če ne kar podpirati? No, morda pa premalo kupujem v Bruslju in na Dunaju, pa ne razumem.