Do leta 2010 obisk Šanghaja ne bi posebno priporočala. Mesto se namreč intenzivno pripravlja na svetovno razstavo in je zato veliko gradbišče, ki marsikdaj ovira raziskovanje. Za razliko od naših avtocest, kjer na deloviščih skoraj ni mogoče videti delavcev, se tam dela dobesedno noč in dan z vsemi sredstvi. In to je videti, slišati in vonjati. V centru obnavljajo celotno infrastrukturo, posodabljajo metro, gradijo nove stolpnice. Pri vsem steklu, jeklu in brnenju strojev pa je najbolj zanimiva nezamenljiva vloga bambusa. Vsi gradbeni odri, tudi tisti najvišji, so narejeni iz bambusa, ki se uporablja tudi v številne druge namene. Na primer za sušenje perila, ki visi iz vsakega okna ali balkona na ulicah.

Drugače pa vlada v Šanghaju neko posebno ozračje. Znameniti Bund ob reki je ves kolonialen, mešanica francoske in angleške arhitekture. Iz njega se odpira pogled na veličastne stolpnice, med njimi televizijski stolp in drugi najvišji na svetu 492 metrov visok oziroma najvišji stolp s streho na svetu , kjer domuje svetovni finančni center. Pogled iz Bisernega TV stolpa ti razkrije razsežnosti mesta in njene raznolikosti, ki pa jih je vendarle najbolje odkrivati peš.

Vsaka ulica je namreč svoja zgodba, preliva se staro, novo, bogato, revno, med velikimi japonskimi in kitajskimi limuzinami, se spretno premika na stotine koles in mopedov ter na tisoče pešcev. Veliko ulic v centru je cehovsko razdeljenih. Tako v eni dobiš prodajalne in delavnice hkrati, ki ponujajo različne izdelke, tudi umetniške, iz kamna, v drugi vse pripomočke za pisanje ali slikanje kitajskih pismenk in tako naprej. Vrtovi Yu in bazar so mešanica stare kitajske arhitekture, spokojnosti, harmonije vode in zelenja ter v enakem stilu zgrajenega osupljivega nakupovalnega središča za turiste, odlično založenega in dokaj visokih cen.

Obvezen je sprehod po ulici Nanjing Dong Lu, ki je nakupovalno središče Šanghaja. Bolj kot blagovnice so bili zanimivi ulični prodajalci s katalogi prestižnih znamk Prade, Armanija, Voittona in podobnih, ki te popeljejo v labirint uličic, odpirajo vrata skritih prostorov, v katerih čakajo torbice, ure, srajce, obleke … Gre seveda za ponaredke, ki nastajajo v kitajskih tovarnah in se jih prodaja le na videz na skrivaj oziroma ne preveč na očeh. Proizvodnja in prodaja ponarejenega blaga se tolerira, saj je od nečesa treba živeti.

Objavljeno pod svet, slovenija | | |