Vsi skupaj moramo samo razumeti, da ni mogoče razdeliti več, kot se ustvari, in da lahko Slovenija ustvari več, samo če je boljša od konkurence. Konkurenčnost in dobro kondicijo slovenskega gospodarstva štejem za hrbtenico našega razvoja in socialne varnosti. Naloga bodoče vlade je, da v nastalih razmerah za to ustvari pogoje, ne da bi se vtikala v poslovne odločitve posameznih gospodarskih subjektov. Odločno je treba podpreti zdravi del gospodarstva, zlasti izvozni, premisliti o ukrepih za tisti del, ki se je znašel v težavah, in okrepiti aktivno politiko zaposlovanja.
Ustvarjanje pogojev za odpiranje novih delovnih mest, kolikor je le možno zlasti tistih z višjo dodano vrednostjo, je verjetno edini dolgoročno pravi odgovor na verjetno povečanje odpuščanja zaposlenih. To je samo eden od razlogov, da sem se namenil takoj po oblikovanju vlade začeti širok socialni dialog, v katerem bo vlada skupaj s partnerji iskala in oblikovala potrebne dogovore, ki bodo omogočali zagotavljanje konkurenčnosti gospodarstva tako, da bo breme tega socialno sorazmerno in vzdržno. Ta dialog, ki bo, vsaj tako razmišljam, šel čez okvire ekonomsko-socialnega sveta, in znotraj katerega naj bi se okrepila tako socialna kot medgeneracijska solidarnost, bo trajal vse do tedaj, dokler ne bomo upravičeno sklepali, da smo premagali glavne težave, ki jih pričakujemo zlasti v naslednjem letu. Socialni dialog bo seveda stalnica dela prihodnje vlade.
/…/
Z namenom pravičnejše in solidarnejše porazdelitve davčnega bremena načrtujemo popravke dohodninske zakonodaje za izboljšanje položaja najnižjih dohodkovnih skupin zavezancev in za bolj optimalno razvrščanje dohodninskih zavezancev po davčnih razredih.
Za izboljšanje dohodkovnega položaja najbolj ogroženih skupin bomo preučili možnosti popravka splošne davčne olajšave. To bomo storili tako, da jo bomo približali letnemu znesku minimalne neto plače in proučili možnost hitrejše in ugodnejše ureditve stanovanjskega problema s ponovno uveljavitvijo posebne stanovanjske olajšave.
Zaradi pritegnitve dodatnega kapitala, predvsem pa dobrih in obetavnih proizvodnih programov, bomo uvedli dodatne stimulativne davčne ukrepe za reinvestiranje kapitalskih dobičkov. Namenjeni bodo direktnemu investiranju v nove naložbe ter programe, še posebej na področju novih visokih tehnologij.
Z namenom spodbujanja stabilnosti finančnih trgov bomo preučili obdavčenje prejetih letnih obresti na bančne depozite, in sicer za čas obstoja finančne negotovosti, kot jo bodo opredeljevali kriteriji Banke Slovenije.
Zavezujemo se za postopen in transparenten umik države iz podjetij, ki so v procesu preoblikovanja družbene lastnine ostala v državni lasti, vendar predvsem tam, kjer je to z vidika njihovega dolgoročnega razvoja smotrno. Glede na finančno negotovost bomo delovali kot dober in skrben gospodar in preučili dodatne ukrepe.
/…/
Vendar se ob tem zavedam, da gospodarska rast sama po sebi ni izključni cilj gospodarske politike. Za nas je pomemben takšen gospodarski in družbeni razvoj, ki omogoča boljše življenje za vse. Rast mora zato izvirati iz višje produktivnosti in večje učinkovitosti, kar po eni strani omogoča, da bo slovensko gospodarstvo bolj konkurenčno v okviru svetovnega, po drugi strani pa vodi do nastanka bogatejše in solidarnejše družbe. Zato bodo vsi zaposleni v večji meri deležni dobrobiti gospodarskega razvoja. Vsled tega bomo pospešili razvoj temeljnih oblik ekonomske demokracije, kot so sodelovanje zaposlenih pri upravljanje, notranje lastništvo zaposlenih in udeležba delavcev pri dobičku.
/…/
Glede okolja. Zavedamo se, da je za dolgoročni razvoj ključna trajnostna okoljska politika in gospodarno ravnanje z naravo in okoljem. Dvigovali bomo kvaliteto življenja in konkurenčne prednosti Slovenije ter izpolnjevanje odgovornosti v globalnem svetu uresničevali s spoštovanjem meja okoljske obremenitve prostora in s prehodom v nizkoogljično družbo. Spodbujali bomo učinkovito uporabo lastnih obnovljivih virov energije, prednostno lesene biomase, sončne in vetrne energije ter izrabe (bio)odpadkov, vendar na naravovarstveno nespornih območjih in na racionalen, okolju prijazen način.
Zato je potrebna aktivna vključitev raziskovalnih institucij in spodbujanje indutrije za večje investiranje v alternativne vire energije ter v zmanjševanje rabe energije. Javni sektor bo z zelenimi javnimi naročili in z obveznimi letnimi programi iin cilji zmanjševanja rabe energije zgled trajnostne naravnanosti.
Borut Pahor, predlagani mandatar, v državnem zboru

Objavljeno pod k, slovenija | | | 3 odzivi »

S katerimi investicijami in ukrepi spodbuditi gospodarsko rast in preprečiti recesijo zaradi zadnjih napovedi o zmanjšanju gospodarske rasti vse več razmišljajo politiki. Izvedenec Centra za evropske politične študije (CEPS) Christian Egenhofer pravi, da podnebne spremembe že ves čas predvidevajo finančne izdatke, pravzaprav visoke izdatke. Do finančne krize je veljalo, da bodo denar za njihovo izvedbo morali zagotoviti le zasebni invetitorji in onesnaževalci prek nakupa kuponov za izpuste na podlagi sheme za trgovanje z izpusti. Toda zdaj so politiki podnebne spremembe že odkrili kot priložnost, ki bi jo lahko izkoristili pri reševanju problema recesije. Podnebne spremembe tako postajajo področje, ki ga država lahko uporabi za svoje investicije, da bo zagotovila povpraševanje, delovna mesta in gospodarsko rast.
preberi več »

Objavljeno pod gospodarstvo | | | 8 odzivov »

»Pravo vprašanje ni, ali se nam splača kljubovati evropski komisiji, saj bi se potem lahko spraševali tudi, zakaj smo morali ukiniti prostocarinske prodajalne na mejah. Dejstvo pa je, da EU nima enakih meril za vse in da je imel prejšnji komisar za promet drugačno stališče od sedanjega. Pričakujem pa, da ima EU pravno podlago za to, kar počne, a ne sprejmem razlage, da imamo diskriminatoren sistem cestninjenja. Država ima lastne interese, zato ne pristajam na vehementno podrejanje EU. Ne vem, kako je sistem cestninjenja povezan s kohezijskimi sredstvi,« je včeraj za Dnevnik dejal poslanec SD in domnevni kandidat za ministra za promet Patrick Vlačič.
Dnevnik, 7. novembra 2008

preberi več »

Objavljeno pod k, slovenija | | | 2 odziva »

Polovica od 180 ljudi, ki jih bo odpustil Elan - njegov lastnik je Skimar  -, je zaposlenih v razvoju in marketingu, je za Dnevnik povedal predsednik uprave Skimarja Ivan Štrlekar. Odpuščal bo torej ljudi, ki bi jih prav zdaj najbolj potreboval. Elan bo tako postal torej še eno podjetje v Sloveniji, ki bo postopno ukinilo razvojni oddelek, ker njegovo vodstvo očitno meni, da se mu ne izplača prodajati dobro plačanega znanja, ampak slabo plačano delo, ki ga je mogoče opraviti kjer koli in marsikje po precej nižji ceni kot v Sloveniji. Elan, ki je postal kot blagovna znamka znan zunaj slovenskih meja prav po inovacijah - žal svojih izumov niso znali ustrezno zaščititi - bo kot kaže postopoma postal zgolj tovarna, v kateri bodo zaposleni za tekočim trakom delali smuči, ki jih bodo razvijali v tujini. Dokler ga bo država prek paradržavne Kapitalske družbe in zavarovalnice Triglav, ki ga lastniško obvladujeta, pitala z denarjem - davkoplačevalskim seveda.

preberi več »

Objavljeno pod k, gospodarstvo | | | 1 odziv »