Na spletno stran SDS se je vrnil čas cenzure
vojko, četrtek, 6. november 2008Potem, ko je Dnevnik odkril, da je so Padajoče maske padle s spletne strani SDS zaradi odredbe sodišča, so v SDS vse medije (in novinarska združenja) zaprosili za obsodbo cenzure.
Slovenska demokratska stranka je minuli teden prejela odredbo sodišča, s katero je bil zahtevan umik besedila Maske padajo v roku 3 dni od vročitve odredbe. Besedilo je bilo s spletne strani umaknjeno v postavljenem roku, odredbo pa naši pravni strokovnjaki proučujejo.
Omenjeni ukrep sodišča na prvi pogled spominja na cenzuro iz 80-ih let prejšnjega stoletja; tudi takrat se ni smelo javno govoriti in pisati o uslužbencih in sodelavcih Udbe. Oblast tranzicijske levice, ki se nam obeta v prihodnjih letih, očitno s seboj, pod masko povezovalnosti in prijaznosti, prinaša stare vzorce totalitarnega represivnega ravnanja. SDS pričakuje, da bodo mediji in novinarska združenja vsak poskus cenzure ostro obsodili.
razgledi.net vsak poskus cenzure ostro obsojajo.







nobena oblast ni imuna pred skušnjavo nadzora in določanja pravil načina in vsebine pisanja ter prikrojevanja informacij za javnost svojim interesom, izjema ni niti garnitura z iztekajočim mandatom. vzornika cenzure s skoraj dvatisočletno tradicijo pa imajo v vatikanski RKC. sicer pa pogrevanje zadev okrog obiska monarhistične vladarice kaže na primitivno malomeščanskost vpletenih…
Naj najprej odpokličejo svoje cenzorje (npr. Alenka Paulin), in šele potem vihajo nos nad cenzuro.
Vojko,
Dnevnik je s svojo zahtevo povsem mahnil mimo.
Sodišče o inkriminiranem članku ni vsebinsko presojalo, ampak le procesno. Sodišče je izdalo odločbo o umiku le začasno, na zahtevo prizadete stranke. Breme dokazovanja je torej na strani tožeče stranke. Zahtevi o dokončnem umiku bo sodišče ugodilo po proučitvi vložene tožbe na glavni obravnavi, ali pa bo to zahtevo zavrnilo.
Besedilo pa mora biti ta čas umaknjeno, da se ne dela škoda prizadetemu. (če se seveda ta škoda zares dela).
Dnevnikov članek je v tem primeru cenen populizem.
Vse eno kdo je to naredil je pravilno odločil kajti moti občinstvo in ves narod Slovenije nasploh pa Štajerce.
O ti preljubo pravo. Še sreča, da te imamo in te lahko koristimo takrat in tako kot nam odgovarja. Za opravičevanje seveda. Vendar cenzura je vedno pač le cenzura.
Prav na smeh mi gre, če pomislim, da bi se nekaj takega na tak način dogodilo nekaj mesecev prej in na zahtevo kakšnega od Janševih jurišnikov. Vendar bi takrat cenzuro izvajali “njihovi” in temu se je potrebno upreti z vsemi demokratičnimi sredstvi. Ker pa so se tokrat k cenzuri zatekli ” naši” je pa to nekaj popolnoma drugega.
Razumi kdor more.
Stavenskovrhski,
vidim da si se že opredelil. Zate očitno dve strani ne obstajajo. Sodišče je torej zate povsem nepotrebno.
Mediji imajo vedno in povsod prav in pika. Interesi, čustva in morebitni utemeljeni razlogi pritožnika te ne zanimajo.
Žal s pričujočim komentarjem izražaš temeljno pravno in civilizacijsko neznanje. O cenzuri bi lahko govorili, kadar bi država preko svojih organov (tožilstvo, policija) ukrepala in prepovedovala takšne in drugačne zapise. V pričujoči zadevi pa ti dve inštituciji nimata nič pri tem.
Tu gre zgolj za civilno pravni spor. Gre za razmerje med SDS-om in med Perčičom. In sodišče bo po pregledu predloženih dejstev presodilo.
In tudi na morebitno, zate neprimerno in nepričakovano razsodbo Stavenskovrhski se še vedno ne boš imel pravice obregati, kajti ti (in mi vsi) si v tem sporu izvzet. Gre za razmerje med zgolj dvema akterjema.
Ne čudim pa se toliko tebi Stavenskovrhski, kot pa me preseneča in iritira senzacionalizem medijev (tako levih, kot desnih). Namesto, da bi bralce izobraževali in jim pojasnjevali resnico o dogodkih, nam servirajo zgolj atraktivne in senzacionalistične zgodbe, resnica pa jih ob tem ne zanima.