Delavec je delodajalca v Sloveniji v povprečju na mesec v letu 2007 stal 1867 evrov, kar je 5,6 odstotka več kot v letu 2006, sporoča državni statistični urad. Dejansko opravljena povprečna mesečna delovna ura pa je delodajalce v Sloveniji lani stala 12,74 evra. Največji delež, 82,6 odstotka, v stroških dela so imele plače za zaposlene, zmanjšal pa se je delež davka na izplačane plače - s 3,3 odstotka v letu 2006 na 2,7 odstotka v letu 2007, ugotavlja statistika.

Po zadnjih znanih podatkih za leto 2006 (vir: Eurostat) so bili povprečni mesečni stroški dela v industriji in storitvah (področja dejavnosti od C do K po Standardni klasifikaciji dejavnosti) najvišji v Luksemburgu (4.625 EUR) in na Švedskem (4.518 EUR), vendar pa moramo upoštevati, da podatki za Grčijo, Italijo, Irsko, Nizozemsko in Veliko Britanijo niso znani. V letu 2006 so bili povprečni mesečni stroški dela najnižji v Bolgariji (243 EUR) in Romuniji (414 EUR). V Sloveniji so stroški dela na osebo, zaposleno pri pravni osebi v omenjenih področjih dejavnostih, znašali za navedeno leto 1.673 EUR; to nas uvršča med Portugalsko (1.618 EUR) in Ciper (2.091 EUR).

Evropsko združenje delodajalcev BusinessEurope je v okviru analize o globalni konkurenčnosti evropskega gospodarstva objavilo podatek o povečanju oziroma zmanjšanju stroškov dela v obdobju od leta 2000 do 2007 v članicah EU. Za Slovenijo ugotavlja, da so bili leta 2007za dobrih 15 odstotkov višji kot leta 2000, bolj so se povečali le v Latviji, na Madžarskem in v Estoniji.

Povečanje/zmanjšanje stroškov dela v članicah EU 2000/2007

^{Vir: BusinessEurope}

Gibanje stroškov dela neposredno vpliva na konkurenčnost države in njeno izvozno uspešnost, pravijo na BusinessEurope. Države, ki jim je uspelo učinkovito brzdati pritiske za dvig plač, so uspešnejše izvoznice blaga. Če primerjamo gibanje stroškov dela v Nemčiji, Italiji ali Franciji z njihovo izvozno uspešnostjo, ugotovimo, kako pomembna konkurenčna prednost je odgovorna politika plač, ki temelji na rasti produktivnosti, navajajo evropski delodajalci.

Labour cost developments have a direct influence on a country’s competitiveness and export performance. Countries that have been able to contain wage pressures effectively also fare better as regards their export performance. Indeed, comparing Germany’s, Italy’s or France’s evolution of unit labour costs on the one hand and their export performance on the other clearly underlines the importance of responsible wage policies in line with productivity improvements in order to maintain a comparative advantage

V vzhodnoevropskih državah so se stroški dela občutno povečali zaradi visoke gospodarske rasti in neposrednih tujih investicij, plače pa so delodajalci morali povečati zato, ker so kalificirani delavci množično odhajali v tujino, navaja BusinessEurope. V celotni EU gibanje plač ni negativno vplivalo na konkurenčnost, vendar so razmere po posameznih državah članicah zelo različne. Seveda pa je naravna želja delodajalcev, da hočejo imeti čim nižje stroške dela.

Zato evropsko združenje sindikatov (ETUC) v svojih predlogih o odzivu na gospodarsko krizo navaja, da gospodarska kriza sama po sebi slabi pogajalsko moč sindikatov in delavcev. Primer Japonske krize v 90. letih prejšnjega stoletja je pokazal, da se z zniževanjem plačil zaposlenim zniža tudi povpraševanje po izdelkih in storitvah. Zdaj, ko je v EU rast plač na podlagi koletivnih pogodb dosegla 2 odstotka, izvajajo države omejevalno politiko plač. V bistvu je to dobro, ker se znižuje pritisk na inflacijo in prispeva k cenovni stabilnosti. Bi pa bilo pametno ne spreminjati navzdol ravni minimalne plače, sektorskih kolektivnih pogodba in drugih podobnh mehanizmov, navaja ETUC.

This is actually a good thing: it provides a downward floor to the process of disinflation and thus contributes to maintaining price stability. European policymakers would therefore do well not to attack and dismantle those wage formation institutions delivering this downward rigidity in the form of minimum wages, sectoral collective agreements, legal extension of collective bargaining agreements and limitations at company-level opening clauses. If European policymakers decide otherwise and try to compensate for the lack of competitive devaluations of national currencies by engaging in competitive cuts of nominal wage levels, deflation processes would be made stronger. 

Objavljeno pod gospodarstvo | | |