Kot je vsaka hrana za kaj dobra, je na Kitajskem najprej prisoten pozitivni pristop do stvari. Zato James, sem smog pustila za kasneje. Pravzaprav je neverjeten. Z gondolo sem se povzpela na neke vrste Rožnik oziroma bolj Pohorje Guangzhoua, poslušala posnetek, koliko kisika dnevno proizvede, se vzpenjala na najvišjo točko in namesto razgleda doživela obrise mesta v gostem oblaku.

Odnos do energije je nekaj, kar bolj ekološko osveščenega obiskovalca Kitajske dobesedno osupne. Samo pogled na klimatske naprave za vsak prostor neštetih stolpnic, nakupovalnih središč, podzemnih, ki namesto normalnih 28 ali 29 stopinj hladijo na 20 in manj, je dovolj zgovoren. Pri ogledu ponudbe na ulicah in v trgovinah ter obisku sejma pa lahko vsaj približno dojameš, s kakšno potenco deluje kitajska proizvodnja in kaj vse bruha na trg in v ozračje.

Kantonski izvozno uvozni sejem je bil včasih spomladanski in jesenski, zaradi razvoja pa so ga zdaj razdelili na tri sekcije. V desetih letih se je obisk namreč povečal za trikrat, promet pa za štirikrat. Sejmišče meri 851.000 kvadratnih metrov, v prvi sekciji s področja elektronskih in električnih pripomočkih za gospodinjstva in gostinstvo, svetil in svetlobnih elementov, elektronike, računalnikov, komunikacij, kemičnih produktov in vozil se je predstavljalo 18.000 razstavljavcev.

Med 16 paviljoni pa je bil samo en mednarodni, torej je bil ves sejem praktično namenjen kitajskim razstavljavcem in proizvajalcem. Kakovost ponudbe in oblikovanje ne zaostaja kaj dosti za podobnimi prireditvami v Evropi, zato pa so bistvene razlike v cenah. Nič čudnega torej, da je sejem obiskalo 200.000 poslovnežev iz 200 držav (domači, kitajski, v to niso všteti), spletna stran pa kar 53 milijonov ljudi.

V enem dnevu sem prehodila morda tretjino sejmišča in ne bi razlagala, koliko milijonov različnih stvari sem videla. Ko zdaj listam domače časopise ali prospekte pa lahko v oglasih Hoferja in drugih trgovcev opažam električni pekač za pice, lonec za počasno kuhanje, robotske sesalnike in vrsto drugih izdelkov. Da ne bo zvenelo slabšalno. Z izdelki ni nič narobe, preizkušeno - in mnogo cenejši so.

Pritegnila me je še ena organizacijska zanimivost. Poslovneži od enega do drugega razstavnega prostora nabirajo promocijski material, kataloge, vizitke. Najprej jih nosijo v vrečkah, potem vozijo v torbah in proti koncu dneva zavijejo na paketni oddelek sejmišča. Poštni delavci vse zapakirajo in že potuje na domače naslove. Paket z navadno pošto je bil v Sloveniji v osmih dneh.

Objavljeno pod svet | | |