Po Islandiji se je kot prva članica EU pred bankrotom znašla Madžarska. Vlada je za pomoč zaprosila Mednarodni denarni sklad (IMF), evropsko komisijo in Svetovno banko. Od IMF je dobila 12,5 milijarde evrov pomoči, od Evropske unije 6,5 milijarde evrov, Svetovna banka pa bo zagotovila 1 milijardo evrov.

Evropska unija denar, ki ga posodi  državi članici v škripcih, poišče na trgu, ne vzame ga iz proračuna EU. Ta pomoč je predvidena v  119. členu pogodbe EU, način zagotovitve in pogoji za odobritev posojila pa je predpisan v evropski uredbi iz leta 1988, ki so jo dopolnili leta 2002. Nazadnje je evropska komisija takšno pomoč leta 1993 dodelila Italiji. Evropska komisija skupaj z državami članicami pomoč državi članici lahko odobri, če od vlade dobi zahtevo, kar so naredili Madžari, ali pa sama z lastnimi analizami ugotovi, da je treba pomagati. Mejni znesek za dodelitev posojila državam članicam v težavah zdaj znaša 12 milijad evrov, evropska komisija pa je včeraj predlagala njegovo povečanje na 25 milijard evrov, je dejal evropski komisar za ekonomske in monetarne zadeve Joaquin Almunia. Zagotovil je tudi, da zahtevkov drugih težav za pomoč za zdaj nima.

Neuradno pa je slišati, da jih utegne kmalu dobiti, predvsem od Bolgarije in Romunije, čeprav oblasti v obeh državah to zanikata. So pa kljub temu že v tesnih stikih z IMF. Britanski premier Gordon Brown v torek zvečer po srečanju s francoskim predsednikom v Parizu najbrž ni brez razloga dejal, da je treba preprečiti “širjenje okužbe v druge države vključno z Vzhodno Evropo”.

Objavljeno pod k, gospodarstvo | | |