Halo, Bing! Prodajam nacionalni interes. Cena? Drobiž!
vojko, četrtek, 30. oktober 2008Skoraj natančno leto dni je naokrog, a še vedno ne vemo natančno, zakaj je lani ‘državni’ Petrol prevzemal Istrabenz. Dobrih 180 milijonov evrov, kolikor je Petrol takrat plačal za približno 32 odstotkov delnic Istrabenza, se je takrat slišalo malo, danes pa se zdi, da imajo do takšnih številk spet nekaj več spoštovanja celo tisti, ki so jih bolj vajeni od nas. Navsezadnje je lanskih 180 milijonov v Istrabenzu trenutno (po borznem tečaju) vrednih le še kakšnih 80, poleg tega pa, kakor pravijo finančni žonglerji sami, dandanašnji še 20 milijonov od banke ni lahko dobiti, ‘saj trg običajnih posojil preprosto ne obstaja več‘. No, na drugi strani je Istrabenz lani v obdobju (kot vemo zdaj) ‘labodjega speva’ mendžerskih odkupov in velikopoteznih kapitalskih koncentracij s sposojenimi sredstvi Petrol kupoval po celih 1000 evrov za delnico, danes na borzi vredno skoraj trikrat, v resnici pa še občutno manj (kakor tudi nepremičnine ta čas gredo s skrajnimi težavami v promet le po ‘polovičnih’ cenah). Nihalo je šlo v drugo skrajnost: lani je bilo v izobilju poceni denarja, letos je na pretek poceni podjetij. Mercator je bil lani ob tem času vreden približno 1,35 milijarde evrov, zdaj skoraj pol manj - 700 milijonov. Halo, Bing!

vir: Ljubljanska borza
Verjetno je torej, da je Istrabenz pred dnevi del svojega portfelja v Petrolu res ‘prodal’ po pičlih 160 evrov za delnico, kakor danes piše Dnevnik, torej za okroglo petino ‘nabavne cene’, od državne banke, s katero je včeraj slenil podoben posel, pa bi pričakovali, da je bila podobno trda. Ali pa je Istrabenz too big to fail? Hm, potem je to najbrž tudi Pivovarna Laško. Maja letos se je (Infond Holding) zamrznitvi glasovalnih pravic v Mercatorju poskušal/a izogniti s ‘prodajo’ 23-odstotnega deleža svoji dolgoletni avstrijski bančni partnerki, menda za dobre četrt milijarde evrov. Po trenutni borzni ceni - in upoštevaje ’stisko’ prodajalca - bi morali Pivovarna Laško, Infond Holding, Pivovarna Union in Radenska za ta denar prodati vse svoje deleže (skupaj približno polovico Mercatorja), pa morda še ne bi zadostovalo. A zdaj smejo, varuh konkurence nima več pomislekov. Halo, Bing, prodajam nacionalni interes!

vir: Ljubljanska borza
Kaj vse skriva oznaka zaupno na večmilijardnem ‘reševalnem svežnju‘ slovenske vlade in centralne banke, še ne vemo, še manj pa, kaj bi ta sveženj lahko pomenil za slovenske javne finance. Tudi o neposrednih posledicah in morebitnem rebalansu proračuna je vse tiho; nadzorni svet NLB se je nazadnje sestal v začetku septembra, NKBM 20. oktobra (ko je razpravljal o ‘dosežkih’ dokapitalizacije in devtmesečnem poročilu). Kajpak, pričakujemo novo vlado in naj se, kajneda, ta ukvarja s tem, če je že hotela in dobila mandat na nepoštenih volitvah in se gredo zmagovalne stranke izključujočo politiko. Slovenija ni Avstrija, kjer bosta novo vlado najverjetneje sestavljali isti strank in zato vlada ‘za sprotne posle’ iz dneva v dan preračunava, kolikšen bo zdaj proračunski primanjkljaj, kakšni predvideni davčni prilivi, kje se da še kaj prihraniti in podobno, hkrati pa poskuša za svoja podjetja (Austrian Airlines) v skrajno neugodnih razmerah in tudi z dvomljivi sredstvi (polmilijardna kapitalska injekcija) vendarle najti dolgoročnega strateškega partnerja. V Sloveniji vemo, da lahko na koncu leta pričakujemo proračunski presežek, ne pa tudi tega, ali ne bo morda včerajšnja ‘prijateljska pomoč’ državne NLB Istrabenzu lepega dne postala del tega ‘reševalnega svežnja’. In tako se nam s pošiljanjem sprememb zakona o javnih financah v državni zbor ne mudi niti pol toliko kot drugim v Evropi.
Mi imamo očitno več kot dovolj časa, da ponovno preračunamo posledice pokojninskega dodatka (sicer razvidne iz aviona), da se gremo kadrovske sestavljanke (z odhajajočimi in prihajajočimi), da se posvetimo spominom (in po možnosti spet proizvedemo kakšno ‘zgodovinsko-ideološko’ polemiko), da se, skratka, zlagoma in skrbno ukvarjamo s tistim, kar nam je najljubše. Izredna revizija javnih financ in proračuna? Izredna revizija poslovanja bank in državnih podjetij? Izredna revizija Kada in Soda? Kakšna nujna seja državnega zbora morda? Odhajajoči so že rešeni tega, prihajajoči imajo druge težave. Halo, Bing, prodajam nacionalni interes! Cena? Drobiž!







Kdo pa bo oblast - novo in odhajajoco - o tem kaj vprasal? Novinarji na Delu in Veceru ne smejo, ker to ni v interesu lastnika druzb Srota, novinarji RTV pa tudi ne, ker tik pred odhodom ne smejo namociti odhajajoco oblast, ki ji karksna koli revizija nikakor ne ustreza. Dnevnik zadeve prav tako objavlja selektivno, ker ga prav tako omejujejo interesi lastnika. Ocitno bomo kaj kmalu spet poslusali izgovore in obtozevanja politikov na oblasti in v opoziciji, kaj bi kdo moral narditi, pa ni, kdo je s kom povezan…
Če sem dobro sledil vse niti, potem je ravno varuh konkurence krepko škodoval Pivovarni Laško.
Če bi Pivovarna lahko pravočasno prodala Mercator, bi imela danes manj težav.
Vprašanje je torej: Ali sme varuh s svojim poseganjem v delo podjetij bistveno vplivati na poslovanje?
Je s svojo prepovedjo prodaje kaj bistvenega naredil v smislu transparentnosti poslov?
Ta hip se zdi, da ne.
Torej,
varuh je brez potrebe škodoval poslovnim interesom delničarjev Pivovarne Laško.
Če bi bolj pozorno poslušali dr. Mencigerja, sedaj nad temi dogodki ne bi bili tako presenečeni. Vsega kriva finančna kriza je zgodbo le pospešila, Če se ne bi zgodila, bi se na slovenskem ti dogodki zgodili le nekaj mesecev pozneje. Vsak balon enkrat poči in tako tudi ta naš tranzicijski. V vsakem primeru pa bo na koncu račun ponovno izstavljen davkoplačevalcem.
Sicer pa je nekaj o tem pisal tudi že moj rojak JPD.
Vojko, ali nisi ti bil proti prodajam državnih podjetij, ki so danes tudi vredna le še polovico svoje tedanje cene?