Evropska avtomobilska industrija potrebuje pomoč v višini 40 milijard evrov, so v Bruslju po zagotovilih evropskega komisarja za industrijo in podjetništvo Günterja Verheugna bili na sestanku na sedežu evropske komisije enotni gospodarski ministri držav članic z najmočnejšo avtomobilsko industrijo, vodilni avtomobilskih družb, predstavniki evropskega parlamenta, nevladnih organizacij in sindikatov. Kar zahtevajo, ni državna pomoč, hočejo samo ugodno posojilo od Evropske investicijske banke (EIB) - to je z obrestno mero nižjo od tržne -, da bodo lahko razvili varčnejše in okolju bolj prijazne avtomobile, je novinarje prepričeval komisar. Hočejo samo enaka posojila, kot jih EIB že zagotavlja drugim industrijam, predvsem pa majhnim in srednjim podjetjem. Kdaj bi lahko bilo ugodno posojilo od EIB na voljo, še ni mogoče reči, o tem namreč odločajo države članice, ki so lastnice banke.

preberi več »

Objavljeno pod gospodarstvo | | | ni odzivov »

Skoraj natančno leto dni je naokrog, a še vedno ne vemo natančno, zakaj je lani ‘državni’ Petrol prevzemal Istrabenz. Dobrih 180 milijonov evrov, kolikor je Petrol takrat plačal za približno 32 odstotkov delnic Istrabenza, se je takrat slišalo malo, danes pa se zdi, da imajo do takšnih številk spet nekaj več spoštovanja celo tisti, ki so jih bolj vajeni od nas. Navsezadnje je lanskih 180 milijonov v Istrabenzu trenutno (po borznem tečaju) vrednih le še kakšnih 80, poleg tega pa, kakor pravijo finančni žonglerji sami, dandanašnji še 20 milijonov od banke ni lahko dobiti, ‘saj trg običajnih posojil preprosto ne obstaja več‘. No, na drugi strani je Istrabenz lani v obdobju (kot vemo zdaj) ‘labodjega speva’ mendžerskih odkupov in velikopoteznih kapitalskih koncentracij s sposojenimi sredstvi Petrol kupoval po celih 1000 evrov za delnico, danes na borzi vredno skoraj trikrat, v resnici pa še občutno manj (kakor tudi nepremičnine ta čas gredo s skrajnimi težavami v promet le po ‘polovičnih’ cenah). Nihalo je šlo v drugo skrajnost: lani je bilo v izobilju poceni denarja, letos je na pretek poceni podjetij. Mercator je bil lani ob tem času vreden približno 1,35 milijarde evrov, zdaj skoraj pol manj - 700 milijonov. Halo, Bing!

preberi več »

Objavljeno pod nt, slovenija | | | 4 odzivi »

Vsak projekt, ki povezuje dve ali tri ministrstva, ponuja sto in eno možnost za spotikanje. Če državo primerjamo s podjetji, so dobra podjetja tista, ki se ob napaki ne ustavijo, temveč vztrajajo. Za to pa je potrebna motivacija in kot vidim, te v državni upravi ni. Tam so stvari linearne, uokvirjene, nas pa vodijo samozavest, zadovoljstvo, vzhičenost in včasih tudi strah.
/…/
Nas spodbuja trg, zato nam je lažje. Vendar lahko pobudo za FAIR primerjam s fizikalnim projektom XFEL, ki ga pripravljajo v Nemčiji. Gre za osem kilometrov dolg linearni pospeševalnik, ki bo zgrajen po povsem novih principih. Očitno je Nemčija v tem prepoznala potencial in se je zanj odločila, četudi jo bo gradnja stala več kot milijardo evrov. Strinjam se sicer, da mora država gledati na dolgoročno stabilnost, zato se mora obnašati bolj konservativno. Vendar se države razlikujejo tudi po tem, koliko so pripravljene vlagati v razvojne politike in modele spreminjati.
Slovenska konservativnost je lahko zaviralec razvoja, lahko pa je tudi koristna, denimo v sedanji finančni krizi. Vseeno pa si želim, da bi bila naša vlada bolj pogumna in bi podprla prebojne projekte. To bi ljudi motiviralo. Potrebujemo ščepec drznosti.
/…/
Nedavno sem bral anketo, ki so jo izvedli med prebivalci Islandije. Ljudje so se na domačo krizo odzvali pogumno: rekli so, da so potomci Vikingov in da bodo preživeli. Prepričani so, da bodo živeli naprej, ne glede na državo.
Vse je odvisno od tega, kako tragično vidite svet. Zdaj smo dobili priznanje za najhitreje rastoče podjetje, čez eno leto pa se rast lahko ustavi in bodo ljudje rekli, da je to logično, saj ni moglo iti tako naprej. Seveda obstaja možnost, da se tudi nam kaj zgodi, ampak tega se nam ni treba vnaprej bati.

preberi več »

Objavljeno pod k, gospodarstvo | | | ni odzivov »

Po Islandiji se je kot prva članica EU pred bankrotom znašla Madžarska. Vlada je za pomoč zaprosila Mednarodni denarni sklad (IMF), evropsko komisijo in Svetovno banko. Od IMF je dobila 12,5 milijarde evrov pomoči, od Evropske unije 6,5 milijarde evrov, Svetovna banka pa bo zagotovila 1 milijardo evrov.

preberi več »

Objavljeno pod k, gospodarstvo | | | 1 odziv »