V malo širši družini imam štiri upokojence; ob svojem času so bili vsi zaposleni in se upokojili pod takratnimi pogoji. Nikoli nisem spraševal, ampak s precejšnjo natančnostjo smem domnevati, da skupno nimajo več kot 3000 evrov pokojnine (plus minus drobiž). Ni veliko, a dovolj, da - če sem prav razumel - ‘koalicijskega dodatka‘ v dveh delih ne bodo dobili. Se jim bodo pa ’spodnji razredi’ upokojencev z omenjenim dodatkom vsaj prihodnje leto precej približali. Ne preseneča me, da se moji upokojenski četverici to ne zdi pravično, čeprav vedo, da je s polovico manjšo pokojnino od njihove vsaj v mestih mogoče le životariti. In tudi tistih ‘nekaj desetink odstotka’ BDP, kolikor bo ‘koalicijski dodatek’ menda stal, znajo ‘okvirno’ preračunati, prosto po Samu Hribarju Miliču, v delovna mesta, ki te dni izginjajo v Revozu, Adriamobilu, Cimosu, Elanu … Zavedajo se, da bo z upadanjem števila zaposlenih usihal tudi vir ‘medgeneracijske solidarnosti’ in da ta solidarnost ni enosmerna cesta, kakor jo očitno razume njihov samozvani zastopnik Karl Erjavec: v drugo stran namreč ‘potujejo’ njihovi vnuki in vnukinje na osnovnih, srednjih in visokih šolah.

Šestdeset milijonov evrov je več, kot je vreden DeSUS, sploh pa to ni končna številka. Čez kakšno uro bo zveza svobodnih sindikatov zahtevala dvig minimalne plače, v ‘ozadju’ od ‘trdnosti poka’ sistem plač v javnem sektorju (sodniki še vedno stavkajo, ali?), o katerem si bodoči mandatar doslej ni upal reči nič določnega, na drugi strani pa se bodo zaradi (za zdaj) padca konjunkture naglo zmanjševali proračunski prilivi od dedeveja in dobičkov (ne gre pozabiti, da bodo te, kolikor jih bo, lastniki ’skrivali’ tudi zaradi morebitne obvezne udeležbe delavcev), pa tudi prispevki za zdravstveno in socialno blagajno. Vseh razsežnosti ’slabega zgleda’, ki ga ponuja ‘javnofinančno vzdržen pokojninski kompromis’ si še niti predstavljati ni mogoče. Borut Pahor je zamudil izjemno priložnost, da Erjavca najmanj še enkrat pripravi do tega, da zapusti koalicijska pogajanja, Gregor Golobič in Katarina Kresal pa kot da sta ‘pozabila’ na lep del predvolilnih programov svojih strank.

Za tisto, kar je Erjavec naredil Pahorju, v nemščini obstaja fraza ‘potegniti čez mizo’. ‘Zunanje okoliščine’ (finančna kriza&drugo) ne morejo biti olajševalna okoliščina oziroma izgovor v slogu, potrebujemo vlado in to hitro. Če je boljša prva kot zadnja zamera, sem enkrat že zapisal, potem je boljše tudi ‘predkoalicijsko’ povezovanje mandatarstva z ‘nepriljubljenimi ukrepi’ kot kasnejše z iskanjem zaupnice v parlamentu: ‘Sleherno popuščanje DeSUSu tako v vsebinskem kot kadrovskem pogledu bi bilo zlovešče znamenje za konceptualno usmeritev in ‘opravilno’ sposobnost prihodnje vlade.’ Pogojnik je zdaj nepotreben, Erjavec je Pahorja ‘potegnil čez mizo’, kolikor je ta dolg in širok; pravzaprav že drugič, saj ga je prvič že, kakor lahko razumemo zdaj, ko je razglasil, da hoče ostati obrambni minister, potem odigral ‘užaljenost’ ob ‘ultimatu’ in nazadnje razglasil, da se ministri na obrambi itak najhitreje menjajo, zato da bo zadovoljen s katerim koli drugim ‘državotvornim’ resorjem. Ki ga bo DeSUS, torej Erjavec, danes, jutri, pojutrišnjem, skoraj gotovo (pravzaprav ne dvomim več) dobil.

In kakor je videti zdaj, bo to najverjetneje notranje ministrstvo. Ne verjamem, da se bodo Pahor in drugi koalicijski partnerji pred tem spomnili, da je bil Erjavec tudi že državni sekretar na ministrstvu za pravosodje in še manj, da bodo ponovno prebrali zapisnike nekaterih (za javnost zaprtih) sej parlamentarnih delovnih teles. A četudi si jih ne bodo, štiri leta Erjavčevega ministrovanja v obrambnem resorju bi morala zadostovati za ugotovitev, da je prav to, poleg pravosodja, obrambnega in zunanjega ministrstva, ministrstvo, ki ga predsednik DeSUSa nikakor ne bi smel voditi. Kako naj namreč Erjavec vodi enega od teh resorjev, ko pa so vsi v tej ali oni obliki ‘vpleteni’ v še vedno nepojasnjeno ‘zadevo Patria’? Ali, kot danes piše Vlado Miheljak v Dnevniku.

Naj aktualni policaj Karel preganja bivšega vojaka Erjavca? Menim, da bi bilo bolj tvegano Erjavcu podeliti notranje zadeve kot še enkrat obrambo. A najbolje: ne eno, ne drugo. In ko sem to svoje mnenje v bežnem klepetu povedal enemu od akterjev koalicijskih pogajanj, mi je rekel: “Že res. Se strinjam. A kaj mu naj ponudimo? Za kateri resor pa je sploh kompetenten?” Morda je res tako. A potem mu je treba to dati na znanje in ponuditi resor za Slovence po svetu. “Slaba šala,” je takšno ponudbo že označil Erjavec. A še slabša šala je resor notranjih zadev.

Koalicijska upokojenska podkupnina ni DeSUSov uspeh, pač pa neuspeh drugih treh partneric, zlasti pa bodočega mandatarja. Z njim je njegova bodoča vlada, dosledno napačno zastavljeni strategiji oblikovanja koalicije, že legalizirala Erjavčevo predvolilno socialno demagogijo in postala prostovoljna talka ‘jezička na tehtnici’. Nič dobrega namreč ne pomeni obljuba, da bo nova vlada prihodnje leto pripravila novo pokojninsko zakonodajo, kajti od sedanjega ‘enkratnega dodatka v dveh delih’ pot pelje le še ‘navzgor’, v uzakonitev povišanj za še širši krog upokojencev.

Objavljeno pod nt, slovenija | | |