Svet je danes povsem drugačen, kot je bil še pred mesecem in pol. Vsa gospodarstva v EU, ZDA in tudi v hitrorastočih državah se soočajo z upočasnitvijo gospodarske rasti. Najhujše v finančni krizi je zaradi ukrepov centralnih bank in vlad mimo, a zdaj se je treba soočiti z njenimi posledicami v realnem gospodarstvu, to je v storitvenem sektorju in industriji, pravi Marc Stocker, ekonomski direktor Evropskega združenja delodajalcev (BusinessEurope). Zaradi tega bo letos gospodarska rast v vseh članicah EU dosegla samo 1,4 odstotka, v evroobmočju pa 1,2 odstotka, prihodnje leto se bo bruto domači proizvod v celotni EU povečal zgolj za 0,4 odstotka in v evroobmočju za 0,2 odstotka, v svoji jesenski napovedi navaja BusinessEurope. Podjetja bodo namreč občutno zmanjšala investicije in proizvodnjo, je pokazala anketa združenja med člani iz držav članic. Iz Slovenije je član BusinessEurope Združenje delodajalcev Slovenije.

Podjetja v EU, zlasti v industriji, so za obdobje do konca leta občutno znižala napovedi za odpiranje novih delovnih mest. Za letos so napovedala odprtje dva milijona novih delovnih mest, v prihodnjem letu jih nameravajo ustvariti 1,1 milijona manj, je pokazala anketa BusinessEurope pravi Stocker. Vladni urad za makroekonomske analize ocenjuje, da bo zaradi upočasnitve gospodarske rasti konec leta število zaposlenih v Sloveniji nižje za približno 13.500, Jože Smole, generalni sekretar zeruženja delodajalcev Slovenije, pa pravi, da števila ogroženih delovnih mest še ni mogoče oceniti, bo pa kriza najbolj prizadela izvozno usmerjene in delovno intenzivne panoge, kot so avtomobilska industrija, gradbeništvo, tekstilna industrija.

Pozivino pa je, pravi Marc Stocker, da se bo zaradi manjšega povpraševanja znižala inflacija, zato bo nehala padati kupna moč potrošnikov. Letos bo inflacija v evroobmočju dosegla 3,4 odstotka, v EU27 pa 3,6 odstotka, v prihodnjem letu se bo v evroobmočju znižala na 2,4 odstotka, v EU27 pa na 2,5 odstotka. Med riziki, ki lahko poslabšajo pogoje za uresničitev njihove napovedi, v BusinessEurope izpotavljajo zaostritev pogojev za pridobitev posojil, pritiske na rast plač in večji vpliv finančne krize na hitro rastoča gospodarstva v Aziji in proizvajalke nafte od pričakovanj.

Jesenska napoved BusinessEurope

_{^{Vir: BusinessEurope}}

Na izvoz evropskih družb ugodno vpliva padec vrednosti evra v primerjavi z drugimi valutami, a problem je, da tečaj ni stabilen, zato ni mogoče dolgoročno vnaprej predvideti, kakšen bo in na tej podlagi načrtovati aktivnosti, navaja Marc Stocker. Podjetja napovedujejo zmanjšanje investicij in proizvodnje, ker se dražijo krediti, zaradi tega bi morala Evropska centealna banka (ECB) po njegovih besedah kmalu znižati temeljno obrestno mero in s to politiko nadaljevati tudi v letu 2009. Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je tako rekoč istočasno napovedal, da je znižanje temeljne obrestne mere mogoče.

Generalni direktor BusinessEurope Philippe de Buck je posvaril vlade članic EU pred preveliko regulacijo trgov in protekcionističnimi ukrepi. Po njegovih besedah je pri ukrepih treba upoštevati evropske predpise za zagotavljanje konkurenčnosti in pravila notranjega trga, kajti protekcionizem gospodarstvu v EU ne bo koristil, pa naj gre za tovrstno zaščito podjetij, ki so nacionalnega pomena, pred konkurenti na trgu EU ali na globalni ravni. Nujno pa je čim prej okrepiti nadzor nad finančnimi institucijami in vzpostaviti nadzor na ravni EU.

Oblasti v državah članicah je Philippe de Buck pozval, naj ne kršijo pravil pakta stabilnosti in rasti, ki omejujejo javni dolg in proračunski primanjkljaj. Njihovi ukrepi za reševanje posledic finančne krize naj bodo kratkoročni, v skladu s pravili pakta, ki jih je dovoljeno uporabiti v izrednih razmerah, dolgoročno pa naj ohranijo uravnotežene javne finance in proračunski primanjkljaj v okviru 3 odstotkov BDP. Nikakor pa naj ne zmanjšajo investicij v izobraževanje, razvoj, inovacije in znanost, ker je to temeljni pogoj za zagotavljanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva na globalni ravni in dohitevanje tekmecev, zlasti v ZDA, na področju produktivnosti. Tovrstna vlaganja morajo zato biti najpomembnejša naloga vseh vlad. Naloga bank pa je čim prej povrniti zaupanje, zato morajo hitro počistiti svoje bilance.

Ocena nacionalnih združenj delodajalcev o odločitvah ECB in proračunski politiki vlade

_{^{Vir: BusinessEurope}} 

Večina nacionalnih delodajalskih združenj v članicah EU je z ukrepi ECB zadovoljna, nezadovoljni pa so delodajalci v EU s srednjeročnimi cilji svojih vlad na področju proračuna.

Inflacija v storitvenem sektorju in proizvodnji dobrin

_{^{Vir: BusinessEurope}}

V BusinessEurope državam članicam svetujejo, naj čim prej uveljavijo evropsko direktivo o storitvah in tako pripomorejo k povečanju konkurence, saj so zdaj cene v storitvenem sektorju bistveno bolj rasle kot v proizvodnji blaga.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |