Stojan Petrič o menedžerskih odkupih in dodani vrednosti
vojko, sobota, 25. oktober 2008Ena od velikih napak, ki je bila storjena v Sloveniji, je bila pretirana obramba podjetij pred vplivom države. To je namreč vodilo v menedžerske odkupe z lastnimi deleži, s čimer so se podjetja kapitalsko osiromašila. Podjetjem se je odvzel potencial rasti, banke pa so obremenili z zastavo delnic, katerih vrednost je zdaj strmo padla. Če bi se ta denar v preteklosti namenil prevzemom uspešnih podjetij ali programov v tujini, bi bila danes Slovenija gospodarsko veliko močnejša.
/…/
Med prvimi stotimi največjimi podjetji v Sloveniji je samo kakšnih 50 takšnih z dodano vrednostjo na zaposlenega, višjo od 40.000 evrov, od tega jih je samo 12 iz predelovalne industrije. Čeprav Kolektor ustvari med 40 in 45 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega, je še vedno na spodnjem robu tehnološke razvitosti panog. Skratka, podjetja s 30 tisoč evri dodane vrednosti se bodo morala obnašati zelo racionalno, da bodo to krizo lahko preživela.
/…/
V Kolektorju imamo produkte z 80.000 evrov dodane vrednosti, pa tudi produkte s komaj 20.000 evri dodane vrednosti. Če bi gledali strogo kapitalistično, bi morali manj vredne produkte umakniti iz proizvodnje, vendar bi morali hkrati odpustiti več sto delavcev. Tega pa si kot največji delodajalec v Idriji ne moremo privoščiti.
Stojan Petrič, predsednik uprave Kolektorja, v Mladini
Objavljeno pod k, gospodarstvo | 
| 
|
Nizka dodana vrednost ni nujno zlo, sploh pa ne razlog za ukinitev proizvodnje. Razlog za ukinitev proizvodnje je lahko le izguba oziroma izguba trga. Zakaj? 1) da prideš do produktov z visoko dodano vrednostjo moraš prehoditi dolgo pot in produkti z majhno dodano vrednostjo so del te. Namreč, tehnologije oz. znanje, ki je nujno, da se izdela produkt oziroma storitev ne pridejo same po sebi, temveč je potrebna velika potrpežljivost, da se prebije probleme otroških bolezni. 2) da se pokrije celoten spekter storitve za stranko, pač mora podjetje proizvajati več kot je le produkt za najvišjo dodano vrednostjo. 3) varnost. Produkti z visoko dodano vrednostjo velikokrat pomenijo luksuzno dobrino, ki so v kriznem (na žalost današnjem) času prva za sekanje stroškov. Tukaj produkti z majhno dodano vrednostjo lahko pomenijo rešilno bilko. 4) bazen dobrh kadrov je majhen in težko je za lansiranje dobrega produkta dobiti zadostno število ustreznega kadra. Procesna linija produkta z majhno dodano vrednostjo je lahko a) vir dobrih kadrov in b) odlagališče slabih kadrov iz procesne linije produkta z veliko stopnjo dodane vrednosti. 5) produkti z majhno stopnjo dodane vrednosti lahko doprinesejo k višji stopnji zaposlenost, kar posledično pomeni višjo socialno varnost in manjši pritisk na plače. 6) Izpeljava iz 5 seveda pomeni višjo povpraševanje, kar pa je že makro in ne mikroekonomski vidik.
Seveda to ni manifest produktom z majhno dodano vrednostjo, temveč le opozorilo novodobnim managerjem, da se za številkami skriva še kaj.