Evropski mediji se soočajo z nezaupanjem javnosti, izgubo neodvisnosti, z vse več cenzure in nizko moralo, zato so v precej slabem stanju pri opravljanju svoje naloge pri nadzoru evropskih institucij in vlad, opozarja vodja Združenja evropskih novinarjev (AEJ) William Horsley. Šibkost medijev je po njegovih besedah problem za demokracijo v Evropi, s katerim se voditelji morajo soočiti.
preberi več »

Objavljeno pod mediji in splet | | | 1 odziv »

_{* Komentar je v originalu objavljen v Dnevnikovem Objektivu.}

Se še spomnite lanske velike javne debate o menedžerskih prevzemih? Takrat smo predvsem ekonomisti na podlagi empiričnih študij za tujino dokazovali, da so nizki lastniški deleži menedžerjev v podjetjih, ki jih vodijo, za podjetja koristni, ko menedžerji prevzamejo kontrolne lastniške deleže, pa se to običajno pokaže v slabših dolgoročnih rezultatih podjetij. Glavni razlog je predvsem v tem, da morajo menedžerji za financiranje prevzema nujno izčrpavati denarni tok podjetja, zaradi česar ostane manj denarja za razvoj, za naložbe v nove tehnologije in nove izdelke, zaradi česar trpi dolgoročna konkurenčnost podjetja. Drugi razlog pa je v tem, da se menedžerji, ki postanejo lastniki podjetja, ne obnašajo kot lastniki in torej ne iščejo najbolj sposobnih vodstvenih kadrov, ki bi nenehno iskali najbolj učinkovite metode poslovanja (saj bi s tem ogrozili svojo vlogo kot menedžerjev) in na ta način ogrožajo stroškovno učinkovitost in dolgoročno konkurenčnost lastnih podjetij.

preberi več »

Objavljeno pod nt, gospodarstvo | | | 20 odzivov »

Ena od velikih napak, ki je bila storjena v Sloveniji, je bila pretirana obramba podjetij pred vplivom države. To je namreč vodilo v menedžerske odkupe z lastnimi deleži, s čimer so se podjetja kapitalsko osiromašila. Podjetjem se je odvzel potencial rasti, banke pa so obremenili z zastavo delnic, katerih vrednost je zdaj strmo padla. Če bi se ta denar v preteklosti namenil prevzemom uspešnih podjetij ali programov v tujini, bi bila danes Slovenija gospodarsko veliko močnejša.
/…/
Med prvimi stotimi največjimi podjetji v Sloveniji je samo kakšnih 50 takšnih z dodano vrednostjo na zaposlenega, višjo od 40.000 evrov, od tega jih je samo 12 iz predelovalne industrije. Čeprav Kolektor ustvari med 40 in 45 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega, je še vedno na spodnjem robu tehnološke razvitosti panog. Skratka, podjetja s 30 tisoč evri dodane vrednosti se bodo morala obnašati zelo racionalno, da bodo to krizo lahko preživela.
/…/
V Kolektorju imamo produkte z 80.000 evrov dodane vrednosti, pa tudi produkte s komaj 20.000 evri dodane vrednosti. Če bi gledali strogo kapitalistično, bi morali manj vredne produkte umakniti iz proizvodnje, vendar bi morali hkrati odpustiti več sto delavcev. Tega pa si kot največji delodajalec v Idriji ne moremo privoščiti.
Stojan Petrič, predsednik uprave Kolektorja, v Mladini

Objavljeno pod k, gospodarstvo | | | 1 odziv »