Slovenski davkoplačevalec je bil po podatkih ministrstva za finance konec junija letos porok za vrnitev dobrih 4,2 milijarde evrov kreditov, ki so jih z državnim poroštvom najela podjetja in druge javne in državne ustanove. Največji delež teh kreditov (62,7 odstotka oziroma 2,67 milijarde evrov) odpade na “dejavnost promet in skladiščenje”, kar z drugimi besedami pomeni v največji meri jamstvo za vrnitev kreditov, ki jih je najela državna avtocestna družba Dars. Večino preostalih kreditov (33,3 odstotka ali 1,4 milijarde evrov), za katere jamči slovenski davkoplačevalec, so najele banke, zavarovalnice in druge finančne institucije.

Ocene, za koliko se bo znesek dolga bank, zavarovalnic in drugih finančnih institucij, za katerega jamči slovenski davkoplačevalec, povečal na podlagi nedavne odločitve vlade o zagotovitvi do 8 milijard evrov dodatnih poroštev, (še) ni bilo zaslediti. Je pa NLB kot največja slovenska banka, ki je odobrila tudi največ posojil za sporne menedžerske odkupe in prevzeme podjetij, ukrep takoj pozdravila. Glede na to, da je že pred tem uprava NLB svojim podružnicam in hčeram naročila, naj ustavijo odobravanje vseh novih posojil podjetjem, razen iz lastnih sredstev, menedžerje, ki jim je na podlagi zastave delnic odobrila posojila za sporne odkupe in prevzeme podjetij, pa že nekaj časa poziva, naj zaradi občutnega padca vrednosti delnic prinesejo nov kapital ali pa se dezinvestirajo (prodajo naložbe), bo za “pomoč davkoplačevalcev” najbrž zaprosila.

To seveda še ne pomeni, da bo slovenski davkoplačevalec menedžerjem, za katere je v prvi polovici leta tudi uradno izvedel, s kakšnimi umazanimi triki so prevzemali podjetja in si polnili žepe, zdaj še plačeval posojila. Davkoplačevalec bo kot porok te račune plačal le, če bankam kot upnicam od teh menedžerjev ne bo uspelo izterjati denarja, da bodo lahko plačale kredite, ki so jih najele pri tujih bankah, med drugim zato, da so menedžerjem lahko odobrile kredite, za katere so ti zastavili delnice podjetij, ki so jih kupovali.

Tudi v Triglavu, ki je največja zavarovalnica v Sloveniji, za Delo niso zanikali, da pomoči ne bodo potrebovali. Združenje Manager v svojem pozivu prav tako ni navedlo, kolikšno poroštvo bi banke potrebovale, “da bi takšen hiter ukrep imel vrsto dobrodošlih pozitivnih učinkov za slovensko gospodarstvo, finančni sistem in, nenazadnje, za njene državljane, predvsem delovno-aktivno prebivalstvo” . Tako vemo le, da je znesek 8 milijard evrov približno dvakratnik vseh poroštev, za katera je letos na zadnji dan junija jamčil slovenski davkoplačevalec.

Ministrstvo za finance na svoji spletni strani še objavlja, da je letos do konca julija izdalo štiri poroštva v skupni vrednosti 727 milijonov evrov, celotna kvota, ki je predvidena v zakonih o izvrševanju proračuna za leti 2007 in 2008 pa znaša dobro 1 milijardo evrov. Od štirih letošnjih poroštev, ki jih je odobrila vlada, je največje 530 milijonov evrov, dobila pa ga je Slovenska izvozna in razvojna banka (SID) za kredit, ki ga je najela pri irski banki Depfa, to je banki, ki je spravila na rob propada nemško banko Hypo Real Estate (s finančno injekcijo 50 milijard evrov so jo rešili nemški davkoplačevalci in banke). NLB je do konca julija dobila državno poroštvo za kredit v višini 145 milijonov evrov, ki ga je pri njej najela avtocestna družba Dars.

Slovenski davkoplačevalec je letos do konca julija namesto upnikov po podatkih ministrstva za finance moral poravnati za 624.800 evrov dolgov s poroštvom države, za katere je jamčil. Večina tega zneska (533.500 evrov) odpade na družbo Novoles, preostala upnika, ki dolga sama nista zmogla poplačati, sta še Univerza na Primorskem (63.700 evrov) in Lipa Ajdovščina (27.600 evrov). Minister za finance pa je od dolžnikov, namesto katerih je v preteklosti moral poravnati dolg, v letu 2007 izterjal 2,2 milijona evrov, od tega 1,5 milijona evrov od družbe AM Bus.

Na zadnji dan leta 2007 je bilo po podatkih ministrstva za finance veljavnih 90 državnih poroštev v vrednosti dobre 3,7 milijarde evrov, od tega so bili dolgovi domačih bank s poroštvom slovenskega davkoplačevalca vredni nekaj čez 1,17 milijarde evrov, dolgovi tujih bank in fiančnih institucij pa slabih 2,56 milijarde evrov.

V letu 2007 se je stanje dolgov z državnimi poroštvi glede na leto 2006 povečalo za 660 mio EUR in konec leta doseglo 3.727 mio EUR oziroma 11,2% bruto domačega proizvoda (BDP).

Konec leta 1993 je slovenski davkoplačevalec po podatkih ministrstva za finance jamčil za dolgove v višini 219 milijonov evrov, ta znesek se je do leta 1999 počasi povečeval in konec leta dosegel dobro 1 milijardo evrov. Do konca leta 2002 se je znesek dolga z državnimporoštvom povečal na slabe 1,5 milijarde evrov, na dobrih 2,3 milijarde evrov je narasel do konca leta 2004, konec leta 2006 je presegel 3 milijarde evrov, konec leta 2007 pa 3,7 milijarde evrov. Krediti, najeti v tujini, za katere jamči slovenski davkoplačevalec,so od konca leta 1993 do konca leta 2007 narasli s 94 milijonov evrov na dobrih 2,5 milijarde evrov. Znesek domačih kreditov z državnim poroštvom pa se je v enakem času povečal s 95 milijonov evrov na nekaj manj kot 1,2 milijarde evrov. Slovenski davkoplačevalec je tako konec leta 1993 jamčil za vračilo kreditov v višini 3,7 odstotka bruto domačega proizvoda, konec lanskega leta pa v višini 11,1 odstotka.

Stanje dolga z državnim poroštvom

^{vir: Ministrstvo za finance}

Objavljeno pod gospodarstvo | | |